(1)
Predmeti, ki se morajo po kazenskem zakonu vzeti ali ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku, se zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihova hramba.
(2)
Kdor ima take predmete, jih mora na zahtevo sodišča izročiti. Če noče izročiti predmetov, se sme kaznovati z denarno kaznijo do 25.000 tolarjev, če tega še vedno noče storiti, pa se sme zapreti. Zapor traja do izročitve predmetov ali do konca kazenskega postopka, vendar največ mesec dni. Enako se ravna tudi glede uradne ali odgovorne osebe v državnem organu, organizaciji ali skupnosti.
(3)
O pritožbi zoper sklep, s katerim je bila izrečena denarna kazen ali odrejen zapor, odloča senat (šesti odstavek 23. člena). Pritožba zoper sklep o zaporu ne zadrži njegove izvršitve.
(4)
Pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve smejo zaseči predmete, omenjene v prvem odstavku tega člena, kadar postopajo po 151. in 154. členu tega zakona ali kadar izvršujejo nalog sodišča.
(5)
Pri zasegu predmetov se navede, kje so bili najdeni, in predmeti opišejo, po potrebi pa se tudi na drug način zavaruje ugotovitev njihove istovetnosti. Za zasežene predmete se izda potrdilo.