(1)
Stroški kazenskega postopka so izdatki, ki nastanejo v kazenskem postopku od njegove uvedbe do konca, in izdatki za preiskovalna dejanja, opravljena pred preiskavo.
(2)
Stroški kazenskega postopka so:
1)
stroški za priče, izvedence, tolmače in strokovnjake ter stroški ogleda;
2)
vozni stroški za obdolženca;
3)
izdatki za privedbo obdolženca oziroma tistega, ki mu je bila vzeta prostost;
4)
vozni in potni stroški uradnih oseb;
5)
stroški za zdravljenje obdolženca, dokler je v priporu, in stroški poroda;
6)
povprečnina;
7)
nagrada in potrebni izdatki zagovornika, potrebni izdatki zasebnega tožilca in oškodovanca kot tožilca ter njunih zakonitih zastopnikov in pa nagrada in potrebni izdatki njihovih pooblaščencev;
8)
potrebni izdatki oškodovanca in njegovega zakonitega zastopnika ter nagrada in potrebni izdatki njegovega pooblaščenca.
(3)
Povprečnina se določi v mejah zneskov, določenih z republiškim oziroma pokrajinskim predpisom, glede na trajanje in zamotanost postopka ter glede na gmotne razmere tistega, ki jo je dolžan plačati.
(4)
Stroški iz 1. do 5. točke drugega odstavka tega člena ter potrebni izdatki postavljenega zagovornika in postavljenega pooblaščenca oškodovanca kot tožilca (71. in 100. člen) se v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplačajo naprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa izterjajo od tistih, ki so jih po določbah tega zakona dolžni povrniti. Organ, ki vodi kazenski postopek, mora vse stroške, ki so bili naprej izplačani, vpisati v seznam in seznam priložiti spisom.
(5)
Stroški za prevajanje v jezik jugoslovanskega naroda ali jugoslovanske narodnosti, ki nastanejo z uporabo določb ustave in tega zakona o pravici pripadnikov narodov in narodnosti Jugoslavije do uporabe svojega jezika, se ne zaračunavajo tistim, ki so po določbah tega zakona dolžni povrniti stroške kazenskega postopka.