(1)
Ko se obdolženec zaslišuje prvič, ga je treba vprašati za ime in priimek in morebitni vzdevek, ime in priimek staršev, dekliški priimek matere, kje je rojen, kje stanuje, dan, mesec in leto rojstva, narodnost, državljanstvo, poklic, kakšne so njegove družinske razmere, ali je pismen, katere šole ima, ali je bil vojak, kje in kdaj, oziroma ali je rezervni nižji oficir, oficir ali vojaški uslužbenec, ali je vpisan v vojaško evidenco in pri katerem organu za ljudsko obrambo, ali je bil odlikovan, kakšne so njegove premoženjske razmere, ali je bil že obsojen, kdaj in zakaj, in ali je in kdaj izrečeno kazen prestal, ali teče zoper njega postopek za kakšno drugo kaznivo dejanje, če je mladoleten, pa tudi, kdo je njegov zakoniti zastopnik. Obdolženca je treba poučiti, da mora na vabilo priti in takoj sporočiti vsako spremembo naslova ali nameravano spremembo prebivališča, ter ga opozoriti na posledice, če ne bi tako ravnal.
(2)
Obdolžencu se nato pove, česa je obdolžen in katere podlage za sum so zoper njega podane, nato pa se vpraša, kaj lahko navede v svoj zagovor, pri tem se mu sporoči, da se ni dolžan zagovarjati in tudi ne odgovarjati na vprašanja.
(3)
Če obdolženec sploh noče odgovarjati ali noče odgovarjati na vprašanja, ga je treba poučiti, če je to potrebno, da si utegne s tem otežiti zbiranje dokazov za svojo obrambo.
(4)
Obdolženec se zaslišuje ustno. Pri zasliševanju se mu lahko dovoli, da uporablja svoje zapiske.
(5)
Pri zasliševanju je treba obdolžencu omogočiti, da se v neoviranem pripovedovanju izjavi o vseh okoliščinah, ki ga obremenjujejo, in da navede vsa dejstva, ki so v korist njegovi obrambi.
(6)
Ko obdolženec konča svojo izpovedbo, se mu postavijo vprašanja, če je treba, da se izpolnijo vrzeli, ali odpravijo nasprotja in nejasnosti v njegovem pripovedovanju.
(7)
Zasliševanje se mora opraviti tako, da se v polni meri spoštuje obdolženčeva osebnost.
(8)
Proti obdolžencu se ne smejo uporabiti sila, grožnja, ali druga podobna sredstva (tretji odstavek 259. člena), da bi se dosegla kakšna njegova izjava ali priznanje.
(9)
Obdolženec sme biti zaslišan brez zagovornika, če se je izrečno odpovedal tej pravici, obramba pa ni obvezna, če sodišče zagovorniku ni dovolilo, da bi bil navzoč pri preiskovalnem dejanju, če zagovornik ni navzoč, čeprav je bil obveščen o zaslišanju (168. člen), ali če si obdolženec za prvo zaslišanje ni zagotovil navzočnosti zagovornika niti v 24 urah od ure, ko je bil poučen o tej pravici (drugi odstavek 67. člena), razen če je obramba obvezna.
(10)
Če je bilo ravnano proti določbam osmega in devetega odstavka tega člena ali če izjave obdolženca iz devetega odstavka tega člena o navzočnosti zagovornika niso zapisane v zapisnik, ni mogoče opreti sodne odločbe na obdolženčevo izpovedbo.