(1)
O zahtevi za izredno omilitev kazni odloča sodišče, ki ga določa republiški oziroma pokrajinski zakon ali zakon o vojaških sodiščih.
(2)
Zahteva za izredno omilitev kazni se poda pri sodišču, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji.
(3)
Predsednik senata sodišča prve stopnje zavrže zahtevo, če jo poda nekdo, ki nima te pravice.
(4)
Sodišče prve stopnje razišče, ali so podani razlogi za omilitev, nato pa pošlje po zaslišanju javnega tožilca, če je postopek tekel na njegovo zahtevo, spise s svojim obrazloženim predlogom sodišču, pristojnemu za odločitev o zahtevi za izredno omilitev kazni.
(5)
Če gre za kaznivo dejanje, za katero je postopek tekel na zahtevo javnega tožilca, pošlje sodišče, ki odloča o zahtevi za izredno omilitev kazni, preden izda sklep, spise javnemu tožilcu, ki je pristojen za postopek pred njim. Javni tožilec lahko poda sodišču svoj pismen predlog.
(6)
Če je Zvezno sodišče potrdilo sodbo, s katero je bila izrečena smrtna kazen za kaznivo dejanje, določeno z zveznim zakonom, odloči o zahtevi za izredno omilitev kazni to sodišče; poprej pa pošlje spise zveznemu javnemu tožilcu, ki lahko poda svoj pismen predlog.
(7)
Sodišče zavrne zahtevo, če spozna, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za izredno omilitev kazni. Če zahtevi ugodi, spremeni s sklepom pravnomočno sodbo glede odločbe o kazni.