(1)
Če senat pristojnega sodišča spozna, da niso izpolnjeni zakoniti pogoji za izročitev, izda sklep, da se prošnja za izročitev zavrne. Ta sklep pošlje to sodišče po uradni dolžnosti sodišču, določenemu z republiškim oziroma pokrajinskim predpisom, ki po zaslišanju javnega tožilca sklep potrdi, razveljavi ali spremeni.
(2)
Če je tujec priprt, sme senat odločiti, da ostane v priporu do pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi izročitve.
(3)
Pravnomočni sklep, s katerim se zavrne izročitev, se pošlje po republiškem oziroma pokrajinskem upravnem organu za pravosodje Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve, ki obvesti o tem tujo državo.