(1)
Če je bil primer, na katerega se nanaša neopravičena obsodba ali neutemeljen odvzem prostosti neke osebe, prikazan v sredstvu javnega obveščanja in je bilo s tem prizadeto njeno dobro ime, objavi sodišče na njeno zahtevo v časniku ali drugem sredstvu javnega obveščanja sporočilo o odločbi, iz katere izhaja neopravičenost prejšnje obsodbe oziroma neutemeljenost odvzema prostosti. Če primer ni bil prikazan v sredstvu javnega obveščanja, pošlje na zahtevo te osebe tako sporočilo organu ali organizaciji, pri kateri ta dela; če je to potrebno za njeno rehabilitacijo, pa družbeni ali drugi organizacij. Po obsojenčevi smrti imajo to pravico njegov zakonec, otroci, starši, bratje in sestre.
(2)
Zahteva iz prvega odstavka tega člena je dopustna, tudi če ni bila zahtevana povrnitev škode.
(3)
Neodvisno od pogojev, ki so določeni v 541. členu tega zakona, je zahteva iz prvega odstavka tega člena dopustna tudi v primeru, ko je bila v zvezi z izrednim pravnim sredstvom spremenjena pravna kvalifikacija dejanja, če je bilo zaradi pravne kvalifikacije v prejšnji sodbi huje prizadejano dobro ime obsojenca.
(4)
Zahtevo iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je treba podati v šestih mesecih (prvi odstavek 542. člena) pri sodišču, ki je v kazenskem postopku sodilo na prvi stopnji. O njej odloča senat (šesti odstavek 23. člena). Pri odločanju o zahtevi se smiselno uporabljajo drugi in tretji odstavek 541. člena in tretji odstavek 545. člena tega zakona.