5536 Neposredna plačila v kmetijstvu
1.
Namen ukrepa:
-
podpora pridelavi sladkorne pese s ciljem povečevanja obsega pridelave.
2.
Upravičenci:
Pridelovalci (fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, in pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji), ki v letu 1999 pridelujejo sladkorno peso.
3.
Pogoji za pridobitev sredstev:
Podpora v višini 42.000 SIT/ha se dodeli upravičencem, ki imajo v letu 1999 s Tovarno sladkorja Ormož (TSO) sklenjeno pogodbo o pridelavi sladkorne pese. Sredstva se dodelijo le za peso, pridelano na območju Republike Slovenije. Najmanjša površina, za katero lahko posamezen upravičenec uveljavlja podporo, je 0,3 ha.
4.
Način in rok vložitve zahtevkov:
-
zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu.
Zahtevku je treba priložiti dokazila o pogodbeni pridelavi in o posejani površini s sladkorno peso.
Rok za vložitev zahtevkov je od 15. maja do 15. junija 1999.
1.
Namen ukrepa:
Podpora razvoju semenarstva zaradi spodbujanja pridelave kakovostnega domačega semena krompirja, ajde, koruze in sladkorne pese.
2.
Upravičenci:
-
pravne osebe, ki je pri ministrstvu vpisana v register pridelovalcev za pridelavo semena, ki je predmet zahtevka, za pridelavo na lastnih površinah ali pri kooperantih.
3.
Pogoji za pridobitev sredstev:
Podpora velja le za pridelavo semena sort, ki so registrirane za proizvodnjo in promet v Republiki Sloveniji oziroma za pridelavo semena sort, za katere je bilo izdano izjemno dovoljenje ministrstvo za razmnoževanje v letu 1999.
Višina podpore
-------------------------------------------------------------------------------
Višina podpore
(SIT/ha)
-------------------------------------------------------------------------------
1. krompir – pridelava semena v jedrih, naravno
izoliranih območjih, v poletni saditvi 150.000
krompir – klasično semenarjenje (100 m izolacija) 120.000
krompir – I. varovalni pas 120.000
krompir – II. varovalni pas 75.000
krompir – brezvirusni sadilni material 15 SIT/kos
2. Ajda 40.000
3. Koruza 60.000
4. Sladkorna pesa 75.000
-------------------------------------------------------------------------------
4.
Način in rok vlaganja zahtevkov:
-
zahtevek se vloži na predpisanem obrazcu.
Zahtevku je treba priložiti:
-
kopijo odločbe o vpisu v register pridelovalcev za seme, za katerega se vlaga zahtevek;
-
seznam semenskih posevkov, za katere se vlaga zahtevek;
-
zapisnik Kmetijskega inštituta Slovenije o opravljenem prvem strokovnem pregledu semenskega posevka;
-
za sorte, ki niso na sortni listi in se razmnožujejo po posebnem dovoljenju ministrstva, tudi kopijo odločbe o dovolitvi semenske pridelave v letu 1999.
Rok za vložitev zahtevkov je od 15. avgusta do 30. oktobra 1999.
1.
Namen ukrepa:
-
izravnava stroškov pridelave.
2.
Upravičenci:
-
fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo hmelja.
3.
Pogoji za pridobitev sredstev:
Za površino hmeljišča je treba v skladu s predpisi pravočasno javiti hmeljni komisiji, da je posajena oziroma da se nahaja v premeni, ki lahko traja do 2 leti. Hmeljar mora v času pramene vzdrževati žičnico.
Višina sredstev znaša 118.000 SIT/hektar hmeljišča oziroma hmeljišča v premeni, prijavljenega hmeljni komisiji za leto 1999.
4.
Rok in način vlaganja zahtevkov:
Upravičenci – pridelovalci hmelja pridobijo sredstva na podlagi zahtevka na predpisanem obrazcu. Zahtevku je treba priložiti potrdilo hmeljne komisije o prijavi celotne površine hmeljišča, za katerega se uveljavlja subvencija.
Upravičenci morajo vložiti zahtevke od 1. maja do 20. maja 1999.
1.
Namen ukrepa:
Podpora je namenjena pospeševanju obnove hmeljišč z virusov prostim sadilnim materialom določenih sort hmelja.
2.
Upravičenci:
-
fizične in pravne osebe, ki sadijo virusov proste sadike v hmeljišča.
3.
Pogoji za pridobitev sredstev:
Za površino v letu 1999 na novo zasajenih hmeljišč z virusov prostimi sadikami znaša podpora 1,340.000 SIT/hektar.
Upravičenci so upravičeni do sredstev:
-
če so površine zasadili v virusov prostim sadilnim materialom;
-
če so sadili na površine, kjer 2 leti ni bilo pridelave hmelja;
-
če je minimalna zasajena površina 0,05 ha;
-
če so prijavili vse svoje površine, tudi obnovljene, hmeljni komisiji pri IHP.
4.
Rok in način vlaganja zahtevkov:
Upravičenci pridobijo sredstva na podlagi zahtevka na predpisanem obrazcu. Zahtevku je treba priložiti:
-
potrdilo hmeljne komisije o prijavi celotne površine hmeljišča, ki jo posameznik obdeluje;
-
potrdilo hmeljne komisije o prijavi v letu 1999 obnovljenih površin;
-
račun IHP za nakup virusov prostih sadik;
-
izjava svetovalne službe, da je obnova opravljena v skladu s tehnološkimi navodili.
Upravičenci morajo vložiti zahtevke od 15. aprila do 20. maja 1999.
1.
Namen ukrepa:
-
neposredna plačila za izravnavo stroškov pridelave pšenice oziroma rži v skladu z veljavno uredbo o določitvi tržnega reda za pšenico in rž letine 1999.
2.
Upravičenci:
Do neposrednega plačila so upravičeni kmetje in kmetijska podjetja (v nadaljevanju: pridelovalci), ki v letu 1999 pridelujejo pšenico oziroma rž na lastnih ali najetih površinah in jo na podlagi kupoprodajnih pogodb prodajo mlinskim podjetjem, mlinom, zadrugam ali drugim pravnim osebam (v nadaljevanju: kupci). Do nadomestila so upravičeni tudi pridelovalci, ki pšenico oziroma rž prodajo Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve v intervencijskem odkupu.
3.
Pogoji za pridobitev in višina sredstev:
Neposredno plačilo pridobi pridelovalec, ki je v skladu s to uredbo in z veljavno uredbo o določitvi tržnega reda za pšenico in rž letine 1999:
-
do 15. junija 1999 posredoval Poslovnemu združenju za prehrano Slovenije – GIZ izpolnjen obrazec ”PODATKI O KMETIJSKEM GOSPODARSTVU”;
-
do 31. avgusta 1999 posredoval Zavodu RS za blagovne rezerve (v nadaljevanju: zavod) kupoprodajno pogodbo, sklenjeno med pridelovalcem in kupcem pšenice ali rži, oziroma z zavodom do 31. avgusta 1999 sklenili pogodbo o intervencijskem odkupu;
-
prodal pšenico oziroma rž kupcu, oziroma zavodu na podlagi pogodbe o intervencijskem odkupu.
Neposredno plačilo se lahko uveljavlja le za površine na območju Republike Slovenije.
Ne glede na določbe prvega odstavka te točke in prvega odstavka 4. točke, poglavja V. tega člena, pridobi podporo tudi pridelovalec, ki pšenice oziroma rži ne proda, vendar le v primeru, da so izpolnjeni ostali pogoji za pridobitev podpore, če je:
-
pridelovalec pšenico oziroma rž ponudil v odkup, pa je bilo na podlagi analize kakovosti, ki jo je opravila neodvisna kontrolna institucija, ugotovljeno, da pšenica oziroma rž glede kakovosti ne izpolnjujeta minimalnih pogojev za prevzem, določenih v 8. členu veljavne uredbe o določitvi tržnega reda za pšenico in rž letine 1999; oziroma
-
posevke pšenice oziroma rži prizadela toča in je pridelovalec prijavil škodo pristojni komisiji za oceno škod
Višina neposrednega plačila znaša tako za pšenico kot za rž 54.000 SIT/ha. Pridelovalec je upravičen do neposrednega plačila za površine, navedene v pogodbah iz prejšnjega odstavka, vendar največ do površine, ki jo je navedel v obrazcu “PODATKI O KMETIJSKEM GOSPODARSTVU”. V primeru, da so v pogodbah določene le količine pšenice oziroma rži, pripada pridelovalcu neposredno plačilo v višini 10,188 SIT/kg pogodbene količine pšenice oziroma rži, vendar največ do količine, ki jo dobimo, če površino pšenice oziroma rži iz obrazca “PODATKI O KMETIJSKEM GOSPODARSTVU”, pomnožimo s 5,3 t/ha.
4.
Način in rok za uveljavljanje zahtevkov:
Upravičenci pridobijo sredstva na podlagi zahtevka na predpisanem obrazcu, ki mu je potrebno priložiti:
-
kopijo kupoprodajne pogodbe oziroma potrdilo zavoda, da je bila kupoprodajna pogodba do 31. avgusta 1999 predložena zavodu, oziroma potrdilo zavoda, da je bila z upravičencem do 31. avgusta 1999 sklenjena pogodba o intervencijskem odkupu;
-
obračun odkupa, iz katerega mora biti razvidno: prodajalec, kupec, prodana količina, kakovost in dosežena odkupna cena; oziroma v primeru zavrnitve odkupa pšenice oziroma rži zaradi neizpolnjevanja minimalnih pogojev kakovosti: analizni izvid, ki ga izda neodvisna kontrolna institucija; oziroma v primeru prijave škode zaradi toče: uradni zapisnik pristojne občinske komisije za oceno škod.
Kot veljavna štejejo samo podpisana in žigosana dokazila in pogodbe.
Rok za uveljavljanje zahtevkov: od 1. avgusta do 15. oktobra 1999.
1.
Namen ukrepa:
-
podpora pridelavi semena kakovostnih sort žit v obliki neposrednega plačila na površino semenskega posevka.
2.
Upravičenci:
Do neposrednega plačila so upravičene pravne osebe, ki so pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vpisane v register pridelovalcev za pridelavo semenskih žit, za pridelavo semena žit na lastnih površinah ali pri kooperantih.
3.
Pogoji za pridobitev in višina sredstev:
Podpora v višini 40.000 SIT/ha velja za pridelavo semena sort žit, ki so registrirane za proizvodnjo in promet v Republiki Sloveniji in jih je Uprava Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva uvrstila v seznam priporočenih sort ozimnih žit za setev jeseni 1998 oziroma v seznam priporočenih sort jarih žit za setev spomladi 1999.
4.
Način in rok za uveljavljanje zahtevkov:
Upravičenci pridobijo sredstva na podlagi zahtevka na predpisanem obrazcu, ki mu je potrebno priložiti:
-
kopijo odločbe o vpisu v register pridelovalcev za pridelavo semenskih žit;
-
zapisnik Kmetijskega inštituta Slovenije o opravljenem prvem strokovnem pregledu semenskega posevka;
-
potrdilo kmetijske svetovalne službe, da so sorte, na katere se nanaša zahtevek, uvrščene na seznam priporočenih sort.
Rok za uveljavljanje zahtevkov: od 1. avgusta do 15. oktobra 1999.
1.
Namen ukrepa:
-
dodatek k odkupni ceni pšenice in rži letine 1999 kot nadomestilo za izpad dohodka zaradi nižjega pridelka in slabše kakovosti pridelka, ki sta posledica neugodnih vremenskih razmer v času rasti in žetve.
2.
Upravičenci:
Do dodatka so upravičeni pridelovalci pšenice in rži letine 1999, ki so na podlagi kupoprodajnih pogodb prodali pšenico in rž mlinskim podjetjem, mlinom, zadrugam, mešalnicam ali drugim pravnim osebam oziroma Zavodu Republike Slovenije v intervencijskem odkupu.
3.
Pogoji za pridobitev sredstev in višina sredstev
Dodatek k odkupni ceni pšenice in rži pridobi pridelovalec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev podpore pridelavi pšenice in rži iz prvega odstavka 3. točke poglavja V. tega člena, in sicer le za prodane količine pšenice in rži.
Višina dodatka znaša 3 SIT/kg odkupljene pšenice oziroma rži.
4.
Način in rok za uveljavljanje zahtevkov.
Upravičenci uveljavljajo dodatek k odkupni ceni skupaj s podporo pridelavi pšenice in rži na podlagi enotnega zahtevka na predpisanem obrazcu: ‘Zahtevek za podporo pridelavi pšenice in za dodatek k odkupni ceni’ oziroma ‘Zahtevek za podporo pridelavi rži in za dodatek k odkupni ceni’. Obrazcema morajo biti priložena dokazila, navedena v prvem odstavku 4. točke poglavja V. tega člena.
Rok za uveljavljanje zahtevkov: od 1. avgusta do 15. oktobra 1999.