5. člen
(varstvene in razvojne usmeritve za doseganje ciljev krajinskega parka)
(1)
Na območju krajinskega parka se spodbujajo predvsem aktivnosti, ki prispevajo k spoznavanju krajinskega parka in doživljanju narave ter naravi prijaznemu preživljanju prostega časa in trajnostni rabi naravnih virov, kar omogoča doseganje ciljev krajinskega parka.
(2)
Cilji krajinskega parka se uresničujejo z naslednjimi razvojnimi usmeritvami:
1.
usmerjanjem vozil zunaj območja krajinskega parka;
2.
urejanjem obstoječih parkirišč v makadamski izvedbi in omejitvijo velikosti parkirišč;
3.
spodbujanjem naravi prijaznega kmetovanja s čim manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil;
4.
usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka zunaj ekološko občutljivih območij in na način, ki ne povzroča škode lastnikom zemljišč in negativnih vplivov na naravo;
5.
izobraževanjem o pomenu krajinskega parka in ohranjanja narave;
6.
vključevanjem lokalnih prebivalcev, lastnikov zemljišč in lokalnih skupnosti na območju krajinskega parka v njegovo upravljanje;
7.
pridobivanjem in uporabo finančnih sredstev v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka;
8.
izvajanjem trajnostne rabe naravnih virov, tako da se ohranjajo gozdne in mokrotne površine, celovitost gozda, ohranja ali izboljšuje hidrološko stanje mokrotnih površin, preprečuje zaraščanje prehodnih barij ter ohranjata krajinska pestrost in za krajinski park značilna krajina;
9.
upravljanjem voda tako, da se vodotoki ohranjajo v naravnem stanju, vključno z naravno dinamiko poplavljanja;
10.
spodbujanjem prilagojenega gospodarjenja z gozdom, tako da se ohranjajo najmanj 3 % deleža odmrle biomase listavcev, predvsem v debelinskem razredu nad 30 cm, in da se gospodarjenje z gozdom odvija po obstoječih gozdnih prometnicah;
11.
uporabo okolju prijaznih tehnologij in načinov gospodarjenja z naravnimi viri tako, da se ohranjajo habitati rastlinskih in živalskih vrst ter naravne vrednote;
12.
preprečevanjem odlaganja odpadkov ali drugega materiala na območje krajinskega parka;
13.
omogočanjem raziskovanja rastlinskih in živalskih vrst ter hidrologije;
14.
omogočanjem mirne rekreacije in doživljanja narave brez infrastrukture in po obstoječih poteh zunaj mokrotnih površin;
15.
spodbujanjem lastnikov zemljišč na območju krajinskega parka k izvajanju del za uresničevanje varstvenih ciljev;
16.
usmerjanjem razvoja tako, da se ohranja ali izboljšuje hidrološko stanje mokrotnih površin v krajinskem parku;
17.
izlavljanjem tujerodnih vrst rib in želv iz ribnikov;
18.
izvajanjem ekstenzivnega kmetijstva z zmernim gnojenjem in košnjo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo;
19.
z izvajanjem organiziranega vodenja obiskovalcev v dogovoru z upravljavcem krajinskega parka;
20.
vključevanjem ciljev in usmeritev krajinskega parka v prostorske in razvojne dokumente lokalnih skupnosti in države;
21.
odkupi zemljišč, ki gospodarsko niso donosna in je njihova ekološka funkcija prevladujoča.
(3)
Cilji krajinskega parka se uresničujejo z varstvenimi usmeritvami tako, da se pri izvajanju posegov, dejavnosti in ravnanja:
1.
ohranja prvobitna narava, ki vključuje tiste njene dele, kjer je vpliv človeka majhen ali je časovno tako oddaljen, da niso bistveno spremenjene lastnosti naravnih pojavov ali naravnih oblik;
2.
dosega in ohranja ugodno stanje ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
3.
dosegajo in ohranjajo za krajinski park pomembne hidrološke razmere;
4.
ohranjajo naravne vrednote;
5.
ohranjajo ali trajnostno rabijo naravni viri;
6.
ohranja krajinska pestrost.
(4)
V krajinskem parku se lahko financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka.
(5)
Načini uresničevanja razvojnih in varstvenih usmeritev iz drugega in tretjega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).