3. člen
(opis krajinskega parka)
(1)
Krajinski park leži v Ljubljanski kotlini, vzhodno od Radomelj, in obsega 411,36 ha.
(2)
Krajinski park obsega naravno ohranjeni strnjeni nižinski gozd, ki vključuje mokrišča na poplavnem območju Rovščice s črnojelševjem (Blata), prehodna barja ter manjša mokrotna območja v depresijah in ulekninah, nizka barja, kotanje z vodo, povirne krake in poplavna območja potokov Želodnik, Erjavec in Rovščica.
(3)
Območje krajinskega parka vključuje ekološko pomembno območje Češeniške in Prevojske gmajne (ident. št. 26200) in posebno varstveno območje – območje Natura 2000 Češeniške gmajne z Rovščico (SI3000079) z naslednjimi kvalifikacijskimi vrstami in habitatnimi tipi: 3150 naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition, 7140 prehodna barja, 7150 uleknine na šotni podlagi z vegetacijo zveze Rhynchosporion, kranjska sita (Eleocharis carniolica), hribski urh (Bombina variegata), navadni koščak (Austropotamobius torrentium), črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria) in vidra (Lutra lutra).
(4)
Na območju krajinskega parka so naslednje naravne vrednote: naravna vrednota državnega pomena Češeniške in Prevojske gmajne – barja (ident. št. 4566), naravna vrednota lokalnega pomena Rovščica v povirnem delu (ident. št. 4570), naravna vrednota državnega pomena Rova – zalit glinokop (ident. št. 4565) in naravna vrednota lokalnega pomena Prevoje – ribniki (ident. št. 5259).
(5)
Predeli gozdnega prostora, kjer zastaja voda ali kjer so se razvila šotna barja, so predeli z največjo stopnjo ohranjenosti, ki so namenjeni za uresničevanje varstva in ohranjanje naravnih vrednot in ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Na teh območjih so človekove dejavnosti omejene in prilagojene ohranitvi naravnih procesov.