15. člen
(zavarovanje odgovornosti za škodo)
(1)
Zavarovanje pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem arhitekturne in inženirske dejavnosti, je lahko sklenjeno kot splošno zavarovanje, ki se letno obnavlja, ali kot zavarovanje posameznega posla, ki sodi v okvir dejavnosti gospodarskega subjekta.
(2)
Z zavarovanjem mora biti krita odgovornost zaradi malomarnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škode ali stvarne napake, med katero se poleg neposredne materialne škode (poškodovanje in uničenje) štejejo tudi stroški, ki so neposredno potrebni za odpravo oziroma preprečitev nastanka škode, brez nastanka neposredne škode.
(3)
Med škodo, ki mora biti predmet zavarovalnega kritja, se šteje tudi škoda v obliki znižanja vrednosti posla ali gradnje in druga škoda, ki je posledica jamčevalnega zahtevka investitorja ali tretje osebe.
(4)
Zavarovanje odgovornosti mora vključevati kritje škode za ravnanja, izvedena v času trajanja zavarovanja, ali za ravnanje, za katero je obvestilo o škodnem primeru vloženo v času trajanja zavarovanja.
(5)
Višina zavarovalne vsote za vse zavarovalne primere v posameznem letu ali za posamezen posel, če je sklenjeno zavarovanje za posamezni posel, ne sme biti nižja od 50.000 eurov.
(6)
Zavarovalna polica mora poimensko vsebovati imena pooblaščenih arhitektov in inženirjev, ki jih zavarovanje krije ali pa vsebovati splošno klavzulo, da zavarovanje odgovornosti krije vse pooblaščene arhitekte in inženirje v gospodarskem subjektu.
(7)
Zavarovanje se lahko sklene tudi v obliki kolektivnega zavarovanja preko zbornice.