Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica

Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij, ne le zaščitenih spomenikov. S prenovo se poiščejo in ponovno oziroma na novo izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.

Zagotovi se prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot zavarovana vaška, trška in mestna jedra (naselbinska dediščina).

Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov (vaška in trška in mestna jedra oziroma deli naselij).

Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine.

Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine. Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov.

Ohranjajo in prenavljajo se tudi druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in deli naselij. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (gradovi, cerkve ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih ipd. in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.

Sanirajo (z vegetacijo, odstranitvijo ali sanacijo objektov ipd.) se neustrezni robovi vasi in objekti ter območja naselij, ki vidno degradirajo prostor.

Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskih jeder Višnje Gore, Šentvida pri Stični, Stične ter jeder drugih naselij s še ohranjeno tradicionalno urbano strukturo in arhitekturnimi elementi (Krka, Zagradec, Fužina in drugi). Spodbuja se prenova kmetij, mlinov in drugih objektov, ki imajo kulturno-zgodovinski pomen.

Prenova naselij, ki so spomenik ali registrirana nepremična kulturna dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskega načrta za prenovo, strokovne zasnove s konservatorskimi izhodišči in kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja pristojne službe s ciljem zagotavljanja nadaljnjega obstoja in obogatitve dediščine, njenega vzdrževanja, prenove, uporabe in oživljanja, ob zagotavljanju kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.