Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica

Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih in priobalnih zemljišč se upošteva:

Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošna raba vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

Upravljanje voda: na poplavnih območjih ob Stiškem in Šentviškem potoku, ob Višnjici, na Muljavskem polju, ob Temenici, Šentpavelščici in ob izviru Krke ter na erozijskih območjih je treba prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožile naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Na teh območjih se ohranjajo retenzijske površine. Redno vzdrževanje vodotokov zagotavlja vzdrževanje vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in redno obnovo vodnih objektov. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.

Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami, pri tem se uveljavlja načelo sonaravnosti, upošteva se naravna dinamika vodotokov. Ohranjajo se retenzijske površine, prodišča in mokrišča, vode se zadržujejo v povirnem delu. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve in dejavnosti, ki te procese lahko sprožijo.

Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Vzpostavijo se ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Krke, Višnjice in Temenice ter drugih vodotokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Krka, Višnjica in Temenica z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi namenijo turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Krke in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v obojestranskem pasu vsaj 15 m v naseljih in vsaj 40 m zunaj naselij od roba struge Krke in v pasu 5 m od strug drugih vodotokov. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne zahtevajo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov. Pri načrtovanju poteka GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov in krajše trase GJI z vzporednim potekom po priobalnem zemljišču. Pri načrtovanju čistilnih naprav se izdelajo hidrološko-hidravlične analize in zagotovijo ustrezni ukrepi, da se ne bodo poslabšale odtočne razmere in kakovost vode ter povečala poplavna ogroženost.

Vodosilni objekti: obnovijo in prenovijo se stari mlini in žage ter jezovne zgradbe, ki se lahko namenijo tudi novim rabam, če te rabe zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na Krki, Višnjici, Temenici in vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih, mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov; izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.

Požiralniki, ki so predvsem med Šentvidom in Ivančno Gorico ter okrog Šentjurja, se ohranjajo v naravni obliki, prav tako dostopi do njih in retenzijske površine ob njih.

Oskrba z vodo: zagotavlja se ustrezna oskrba s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialno pomembni vodni viri, spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Uporabljajo se najnovejše tehnološke rešitve za racionalno rabo pitne vode (npr. zapiranje krogotokov v industriji, prečiščevanje sanitarne vode za ponovno rabo, prečiščevanje kapnice za uporabo v gospodinjstvih, varčne pipe in splakovalniki ipd.). Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz porečja reke Krke. Raziščejo se možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki lahko povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.

Obstoječe male hidroelektrarne na Krki se ohranjajo. Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, samo v primerih, če oskrba z energijo ni mogoča na sprejemljivejši način, in sicer v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov, ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni mogoče zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe. Enako velja za morebitno gradnjo novih ribogojnic.

Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode, se zagotavlja: