Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica

Prostorski razvoj temelji na usklajenih pristopih ohranjanja in varovanja obstoječih kakovosti, prenove razvrednotenih območij ter krepitve nezadostno razvitih funkcij in kakovosti v prostoru.

Intenziven prostorski razvoj v navezavi na dobro prometno dostopnost na železnico, avtocesto in regionalne ceste se spodbuja na širšem območju občinskega središča Ivančna Gorica s Stično. Na tem območju se intenzivno razvijajo centralne dejavnosti (predvsem družbene in oskrbne), stanovanja in gospodarske cone. Obenem se varujejo ohranjene naravne prvine, ki zagotavljajo kakovost bivanja – gozdovi in gozdni otoki, parkovne in druge zelene površine, tudi športne. Na Stiškem polju med Ivančno Gorico in Stično se ohranja in razvija kmetijstvo, pri čemer se upoštevajo ukrepi za zagotavljanje bivalnih kakovosti in zdravja ljudi v obeh naseljih.

Poudarjen prostorski razvoj v navezavi na dobro prometno dostopnost na avtocesto in regionalne ceste ter na železnico se spodbuja v naseljih vzhodno in zahodno od občinskega središča ter ob regionalni cesti proti Litiji, to je na širšem območju Višnje Gore na zahodu ter na širšem območju Šentvida pri Stični, Temeniške doline, Doba pri Šentvidu in Hrastovega Dola na vzhodu. V Višnji Gori se zagotavljajo pogoji za intenziven gospodarski razvoj območij vzdolž avtoceste in železnice, za razvoj družbene infrastrukture in turizma v navezavi na prenovo jedra Višnje Gore in za razvoj stanovanjske poselitve na ugodnih legah. Na vzhodu, predvsem v Šentvidu pri Stični, Sobračah, Temenici, Radohovi vasi, Dobu pri Šentvidu in Hrastovem Dolu, se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, storitvenih in gospodarskih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj in turizma. Hkrati se v tem prostoru (na zahodu in vzhodu) predvsem na hribovitih območjih omogoča ohranjanje manjših naselij ter se omejuje razpršena pozidava.

Vzdržen prostorski razvoj v navezavi na regionalno cesto, kmetijstvo in naravne vire v osrednjem delu občine ob spodnjem toku Višnjice – v naselju Muljava in na širšem območju Muljavskega polja. Predvsem na Muljavi se spodbuja razvoj družbene infrastrukture in centralnih dejavnosti za lokalne potrebe, stanovanj, kmetijstva in turizma. Druga naselja se razvijajo predvsem v navezavi na Muljavo in na občinsko središče, ki je s tega območja dobro dostopno.

Vzdržen prostorski razvoj v dolini Krke v navezavi na regionalne ceste in naravne vire v dolini Krke. Tu se spodbuja razvoj turizma v navezavi na reko Krko ter razvoj kmetijstva (tudi vinogradništva). Predvsem v naseljih Krka in Zagradec – Fužina se spodbuja razvoj družbene infrastrukture, centralnih dejavnosti za območje doline Krke in stanovanj. Omejuje se razpršena gradnja, urejajo se vinogradniška ter počitniška območja. Smiseln je intenzivnejši turistični razvoj, ki mora biti usmerjen in nadzorovan, ob upoštevanju ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in drugih prostorskih kakovosti.

Zadržan prostorski razvoj v navezavi na naravne vire se načrtuje predvsem na skrajnem severnem in južnem delu občine. Tu je razvoj je usmerjen predvsem na vzdrževanje (ohranjanje) poselitve na območjih obstoječih naselij ter ohranjanja kulturne krajine pred zaraščanjem. Zagotavljajo se pogoji za razvoj dejavnosti, ki so v tesni navezavi na naravne vire (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo ipd.), ter turizem, ki mora biti usmerjan in nadzorovan ter vezan predvsem na obstoječe potenciale v prostoru. Na severnem delu občine se razvoj usmerja predvsem v naselje Metnaj, na južnem delu občine pa predvsem v naselje Ambrus. Ambrus se razvija kot lokalno središče, s potrebnimi površinami za stanovanjsko gradnjo, ustrezno družbeno infrastrukturo ter storitvenimi in gospodarskimi dejavnostmi za zadovoljevanje potreb svojega gravitacijskega območja (južnega dela občine).

Zasnova prostorskega razvoja občine je prikazana v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. I.