Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica

Objekti morajo biti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.

V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne načrtuje.

Pri posegih v prostor se upošteva požarna ogroženost naravnega okolja. Na poseljenih območjih in na območjih industrije se posebna pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.

Poplavna območja so ob Višnjici, na severozahodnem delu Muljavskega polja, deloma ob Stiškem potoku, Šentviškem potoku in Šentpavelščici ter območja ob izviru Krke. Posegi v prostor se na teh območjih načrtujejo ob upoštevanju omejitev zaradi poplavne nevarnosti v skladu s predpisi s področja varstva pred poplavami.

Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje nova poselitev in infrastruktura ali prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na poplavnih območjih, ki so že obstoječa stavbna zemljišča, se ne načrtuje nove poselitve in, kjer je to mogoče, tudi ne infrastrukture. Na mestih obstoječih legalno zgrajenih objektov so na podlagi vodnega soglasja oziroma ustreznega dovoljenja pristojnega organa dovoljeni posegi, opredeljeni v predpisih o graditvi objektov in o vodah.

Erozijska območja z običajnimi protierozijskimi ukrepi so v širšem pasu ob avtocesti (severno, južno in zahodno od Višnje Gore, pri Velikem Črnelu, vzhodno od Gorenje vasi, med Šentvidom, Glogovico in Dobom ter pri Radohovi vasi). Erozijska območja z zahtevnejšimi protierozijskimi ukrepi so na skrajnem severnem delu občine, v zgornji dolini Stiškega potoka ter med Osredkom, Planino in Debečim. Na erozijskih območjih se zagotavljajo takšne prostorske ureditve in posamični posegi v prostor, ki upoštevajo običajne protierozijske ukrepe, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba pridobiti pozitivno geomehansko mnenje in zagotoviti izvedbo tehničnih rešitev, ki bodo zagotavljale stabilnost objektov.

Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je treba razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).

Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah, po potrebi se določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri odvažajo na območje pristojne koncesijske službe, ki skrbi za sežig kadavrov. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so vsi objekti za javni interes, katerih lastnik sta Občina Ivančna Gorica ali Republika Slovenija (vrtci, osnovne šole s podružnicami, srednja šola, center za zdravljenje bolezni otrok, vzgojno varstveni zavod Višnja Gora ter objekti za šport in rekreacijo). Heliport in lokacija za sprejem mednarodne pomoči sta predvidena na območju vzletišča Šentvid pri Stični. Regijski logistični center je v Ljubljani.