Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica

Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju Občine Ivančna Gorica (posamične naravne prvine), predvsem pa na območjih naravnih kakovosti:

zavarovana območja: simetrična zasaditev pred šolo, divji kostanj pri vhodu v cerkev Sv. Ane, dva kostanja ob dostopu k hiši Mestni trg 28 (nekaj tega je že posekanega);

naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota). Naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti se posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje; na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine;

pričakovane naravne vrednote: karbonati. Na teh območjih pristojne ustanove spremljajo posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje novih tovrstnih naravnih vrednot, zagotavljanje njihovega dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje. Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je treba najdbe mineralov in fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu;

habitatni tipi (vegetacija tekočih voda, evrosibirska suha in polsuha sekundarna travišča, pretežno na karbonatih, mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki, oligotrofni mokrotni travniki, mezotrofni do evtrofni gojeni travniki, bukovi gozdovi, jugovzhodno evropski gozdovi rdečega bora, hrastovo-belogabrovi gozdovi, obrečna vrbovja, izviri s trdo vodo, jame). Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst;

ekološko pomembna območja: Krška jama, Vodena jama, Šimenkova jama, Vir pri Stični, reka Krka, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri. Posegi in dejavnosti se na navedenih območjih načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena;

posebna varstvena območja (Natura 2000): Vodena jama, Krška jama, Vir pri Stični, Globočec, Šimenkova jama, Krka. Posege in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo ter da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, in da se ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena;

prvine biotske raznovrstnosti krajine: naravno ohranjeni deli potokov z meandri in naravnimi brežinami; obrežna vegetacija – pas drevja in grmovja ob nekaterih potokih in ob Krki, močvirne površine in vlažna travišča ponekod ob potokih, gozdni otoki (nekaj večjih je severno od Ivančne Gorice, manjše so tudi drugod med kmetijskimi površinami), posamezna drevesa in grmovni omejki v kmetijski krajini, na območjih strnjene poselitve pa še zelene površine, drevesa, skupine dreves, stoječe in tekoče vode in drugi življenjski prostori;

pomembne naravne prvine znotraj urbanih naselij, kot so cerkveni grič v Ivančni Gorici, pobočje zgodovinskega mestnega jedra v Višnji Gori ter gozdovi s posebnim namenom v Ivančni Gorici, Muljavi in Stični.

Na območju občine je evidentiranih več pomembnih zatočišč in kotišč netopirjev oziroma prisotnost njihovega gvana. Vsa dela na objektih, kjer je ugotovljena njihova prisotnost, in v objektih v njihovi neposredni bližini:

se izvajajo v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave,

se izvedejo na način, ki ohranja ugodno stanje varovanih vrst netopirjev in

se prilagodijo življenjskemu ciklu netopirjev.

Pri posegih v vodotoke se upoštevajo usmeritve:

vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden tako, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali, da se v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti ter da se ohranja biocenoza ribjih vrst;

struge, obrežja, dna vodotokov se ohranjajo v čim bolj naravnem stanju, ohranjajo se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov;

objekti na vodotokih se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod;

v rezervatih za ohranjanje avtohtonih vrst se izvaja varstvo ogroženih vrst, na teh površinah ni dopustno poseganje človeka v populacije rib, rakov in drugih vodnih živali (ni športnega ribolova in drugega vznemirjanja). Izjemoma so dopustni nujni posegi za ihtiološke in druge naravovarstvene raziskave ali reševanje rib pred posegi ali zaradi nesreč;

odpadki se ne odlagajo v vodotoke in v obvodni prostor. Začasne deponije (v času izvajanja posegov) se uredijo tako, da je preprečeno onesnaževanje voda;

med drstenjem in v varstvenih revirjih ni dopustno posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib;

odvzem plavin (gramoz, prod, mivka) in drugi posegi v drstišča niso dopustni.