(1)
Delodajalec na osnovi ocene tveganja iz 4. člena tega pravilnika in z namenom zagotavljanja koncentracij azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, nižjih od mejnih vrednosti določenih v 9. členu tega pravilnika, izvaja meritve azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, v rednih intervalih, določenih v standardu SIST EN 689, po posameznih operativnih fazah.
(2)
Delodajalec zagotovi, da vzorčenje odraža osebno izpostavljenost delavcev azbestnemu prahu ali prahu materialov, ki vsebujejo azbest. Kadar skupina delavcev izvaja ista ali podobna opravila na istem delovnem mestu in so tako delavci skupine izpostavljeni enakemu tveganju za zdravje, se lahko izvede osebno vzorčenje pri reprezentativno izbranem delavcu ali stacionarno prostorsko vzorčenje za skupino delavcev.
(3)
Delodajalec izvede vzorčenje po posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.
(4)
Delodajalec zagotovi, da vzorčenje izvede usposobljena pravna ali fizična oseba, ki je akreditirana za vzorčenje azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, v merilnem območju od 0,1 do 2-kratnika mejne vrednosti azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu in ima dovoljenje ter predpisano opremo za vzorčenje v skladu s predpisi, ki določajo pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu.
(5)
Delodajalec zagotovi, da je trajanje vzorčenja takšno, da je mogoče na osnovi določene meritve izpostavljenosti s pomočjo teh meritev ali izračuna s časovno utežjo določiti izpostavljenost v osemurnem referenčnem obdobju (ena izmena).
(6)
Odvzete vzorce je treba analizirati v laboratorijih, ki so akreditirani za opravljanje meritev azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu, v merilnem območju od 0,1 do 2-kratnika mejne vrednosti azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu. Za analizo odvzetih vzorcev azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu se uporablja metoda merjenja koncentracije s pomočjo transmisijskega elektronskega mikroskopa, določena s standardom SIST ISO 10312 (Okoljski zrak - Ugotavljanje azbestnih vlaken - Metoda s transmisijsko elektronsko mikroskopijo z neposrednim prenosom) ali s standardom SIST ISO 13794 (Zunanji zrak - Določanje azbestnih vlaken - Metoda transmisijske elektronske mikroskopije) ali katera koli druga metoda, ki daje enakovredne ali natančnejše rezultate.
(7)
Pri merjenju koncentracije azbestnih vlaken v zraku na delovnem mestu se upošteva samo vlakna z dolžino, večjo od 5 µm, premerom, manjšim od 3 µm, in z razmerjem dolžina:širina > 3:1.
(8)
Ne glede na določbe, ki urejajo opravljanje periodičnih in drugih preiskav kemičnih škodljivosti v delovnem okolju, laboratorijem, ki opravljajo analizo v skladu s prejšnjim odstavkom, ni treba pridobiti dovoljenja ministrstva, pristojnega za delo.