Zakon o bančništvu (ZBan-3)

Banka v skladu s strategijami in postopki iz 151. člena tega zakona določi svoj notranji kapital na ustrezno raven kapitala, tako da zadošča za kritje vseh tveganj, ki jim je izpostavljena, in za zagotovitev, da lahko kapital banke pokrije morebitne izgube, ki izhajajo iz stresnih scenarijev, vključno s tistimi, ki so bile ugotovljene z nadzorniškim stresnim testom v skladu s šestim odstavkom 192. člena tega zakona.

Banka Slovenije v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu s pododdelkom 6.6.1. tega zakona in rednega preverjanja pogojev za uporabo notranjih pristopov v skladu z 202. členom tega zakona, vključno z rezultati stresnih testov iz šestega odstavka 192. člena tega zakona, redno pregleduje raven notranjega kapitala, ki jo določi banka v skladu s prejšnjim odstavkom, in na tej podlagi za vsako banko določi primerno skupno raven kapitala.

Napotek o dodatno potrebnem kapitalu predstavlja kapital, ki je enak razliki med:

primerno skupno ravnjo kapitala, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, in

relevantnim zneskom kapitala, zahtevanim na podlagi 3., 4. in 7. dela Uredbe 575/2013/EU, 2. poglavja Uredbe 2017/2402/EU, prejšnjega člena, 1. točke drugega odstavka 280. člena tega zakona, 6. točke 229. člena tega zakona ali na podlagi odstavka 1a 92. člena Uredbe 575/2013/EU.

Banka Slovenije v odločbi iz tretjega odstavka 205. člena tega zakona opredeli tudi sestavo kapitala, s katerim banka izpolnjuje napotek o dodatno potrebnem kapitalu.

Napotek o dodatno potrebnem kapitalu je posebej prilagojen banki in lahko obravnava tveganja, ki se pokrijejo z dodatno kapitalsko zahtevo v skladu s prejšnjim členom, vendar le v obsegu, v katerem napotek obravnava vidike tveganj, ki še niso pokriti s to zahtevo.

Banka ne sme uporabiti kapitala, ki se uporabi za izpolnitev napotka o dodatno potrebnem kapitalu iz tretjega odstavka tega člena za obravnavo tveganj, ki ni tveganje prevelikega finančnega vzvoda, za izpolnitev:

kapitalskih zahtev iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU;

dodatne kapitalske zahteve, ki jo Banka Slovenije določi v skladu s prejšnjim členom ali 1. točko drugega odstavka 280. člena tega zakona za obravnavo tveganj, ki niso tveganje prevelikega finančnega vzvoda, ter

zahteve po skupnem blažilniku iz 6. točke 229. člena tega zakona.

Banka ne sme uporabiti kapitala, ki se uporabi za izpolnitev napotka o dodatno potrebnem kapitalu iz tretjega odstavka tega člena za obravnavo tveganja prevelikega finančnega vzvoda, za izpolnitev:

kapitalske zahteve iz točke (d) prvega odstavka 92. člena Uredbe 575/2013/EU,

dodatne kapitalske zahteve, ki jo Banka Slovenije določi v skladu s prejšnjim členom ali 1. točko drugega odstavka 280. člena tega zakona za obravnavo tveganja prevelikega finančnega vzvoda, ter

zahteve po blažilniku količnika finančnega vzvoda iz odstavka 1a 92. člena Uredbe 575/2013/EU.

Dokler banka izpolnjuje kapitalske zahteve iz 3., 4. in 7. dela Uredbe 575/2013/EU ter 2. poglavja Uredbe 2017/2402/EU, dodatno kapitalsko zahtevo, ki jo določi Banka Slovenije v skladu s prejšnjim členom ali 1. točko drugega odstavka 280. člena tega zakona, in, če je ustrezno, zahtevo glede blažilnika iz odstavka 1a 92. člena Uredbe 575/2013/EU, neizpolnjevanje napotka o dodatno potrebnem kapitalu iz tega člena ne sproži omejitev razdelitev iz 254. ali 258. člena tega zakona.