TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Pravilo, oprto na razlago 190. člena ZOR res pomeni, da je potrebno korist, ki jo oškodovanec dobi zaradi škodnega dogodka (od odgovorne ali kake druge osebe) poračunati z odškodnino. Vendar mora biti ta korist ugotovljena in od plačila odškodnine neodvisna. Pri tem je treba poudariti, da je pomemben namen, ki ga zasleduje tisti, ki oškodovancu kaj daje, oziroma namen, komu želi tretja oseba pomagati:

odgovorni osebi pri zmanjšanju škode in olajšanju plačila odškodnine ali oškodovancu, ker je v stiski.

Tožnica je po ugotovitvah nižjih sodišč zaradi poškodb možganov trajno nesposobna za delo in je zaradi zdravstvenega stanja v domu. Če bi plačilo teh stroškov zmogla, bi jih bila dolžna plačevati sama, in bi jih lahko od toženca uveljavljala kot rento zaradi trajno povečanih potreb. Te stroške plačuje trenutno občinska socialna služba. Namen plačila te službe, ko gre za plačilo oskrbnih stroškov v Domu, pa izhaja iz določb Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92); torej gre za socialno varstveni namen. Iz tega sledi, da ni pravilno stališče tožene stranke, da gre pri plačilu te oskrbnine za tako korist, ki bi jo moralo sodišče poračunati z ugotovljeno škodo.