40. člen
POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
Organiziranje in delovanje sindikatov v organizaciji ali delodajalcu je svobodno in neodvisno ter ga ni mogoče omejevati z odločitvami organov. V skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v organizaciji oziroma pri delodajalcu dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
Za korektno in dosledno izvajanje prej omenjenih pravic in dolžnosti so jim vodstvo ter strokovne službe dolžne zagotoviti podatke o vseh vprašanjih o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in, ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in iz delovnega razmerja.
Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov, ki obravnavajo vprašanja iz drugega odstavka tega člena in se jim omogoča sodelovanje na teh sejah.
Vabila se sindikatom izročajo najmanj osem dni pred sejo. Kadar se sklicuje izredna seja je rok za vročitev vabila lahko tudi krajši.
Organizacija oziroma delodajalec se zavezuje, da bodo pristojni organi obravnavali pobude sindikata v zvezi z:
Pred sprejemom dokončne odločitve o vprašanjih, o katerih morajo biti v skladu s to pogodbo obveščeni sindikati, morajo pristojni organi obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti ter svojo opredelitev v pisni obliki sporočiti sindikatom (zapisnik ali dopis) ter v primeru, da se predloge sindikata ne upošteva, navesti razloge.
Opustitev zahteve ali obravnave posredovanega mnenja sindikata pred sprejemom odločitve se šteje za bistveno kršitev pravil postopka.
Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa delovnopravno imuniteto.
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa organizacije, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je osem dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pooblaščeni delavec ali organ pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na organizaciji oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikalne organizacije začeti disciplinskega postopka ali mu znižati osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na organizaciji oziroma delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežkov delavcev v organizaciji.
Delovnopravna imuniteta iz tega člena traja še 2 leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni v organizaciji oziroma pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
Po določbah 35. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ima sindikalni zaupnik, ki opravlja svojo funkcijo profesionalno v organizaciji oziroma v organih sindikata izven organizacije pravico, da se v 30 dneh po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal vrne v organizacijo na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica.
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja sindikatu organiziranem v organizaciji oziroma pri delodajalcu:
Podrobnosti uredita organizacija oziroma delodajalec in sindikati s pogodbo.
Za delo sindikatov mora biti sindikalnim zaupnikom zagotovljeno:
V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalne centrale in v organih sindikata dejavnosti.
O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in direktor. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa. Če je v organizaciji oziroma pri delodajalcu organiziranih več sindikatov, se število plačanih ur razdeli med rezprezentativne sindikate v sorazmerju s številom članov,
Za izrabo določenih ur za sindikalno delo se sindikat in delodajalec dogovorita o vodenju dvojnega dnevnika porabljenih ur. V dnevnika se sprotno vodi evidenca z datumi, količino in vrsto porabljenih sindikalnih ur. Dnevnika podpisujeta obe stranki istočasno.
Število sindikalnih zaupnikov v podjetju je praviloma enako številu dislociranih obratov in posameznih samostojnih spojenih procesnih enot, ki se ga poveča še za število predsednika sindikata in profesionalnih sindikalnih delavcev v podjetju.
Za sklic članskih sestankov in sestankov organov sindikata med delovnim časom mora predsednik sindikata oziroma pooblaščeni sindikalni zaupnik pridobiti soglasje poslovodnega organa oziroma od njega pooblaščenega delavca.
Profesionalnemu sindikalnemu zaupniku pripada plača v višini, kot jo je prejemal pred pričetkom opravljanja te funkcije.
Sindikat v podjetju uporablja za organiziranje in vodenje stavke določila zakona o stavkah in sindikalna stavkovna pravila.