16. člen
ZAČASNO PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH (ZAČASNI PRESEŽEK)
Začasni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov delavcem začasno ni možno zagotoviti dela na delovnem mestu, za katerega so sklenili delovno razmerje oziroma jih začasno razporediti za opravljanje drugih del.
Obstoj začasnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ oziroma delodajalec, ki tudi določi delovna mesta in število delavcev, za katere začasno ni možno zagotoviti dela.
Konkretne delavce, ki so začasni presežek, ter ukrepe, ki se bodo uporabili za razrešitev teh presežkov, določi:
-
poslovodni organ oziroma delodajalec, če gre za manjše število delavcev,
-
organ upravljanja, če gre za večje število delavcev.
Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh nepotrebnih:
-
najmanj 10 delavcev v organizaciji ali pri delodajalcu z do 100 delavci
-
najmanj 10 % delavcev v organizaciji s 100 do 300 delavci
-
najmanj 30 delavcev v organizaciji z več kot 300 delavci.
Pred sprejemom odločitve iz tretjega odstavka tega člena je poslovodni organ oziroma delodajalec ali organ upravljanja, kadar gre za večje število delavcev, dolžan posredovati sindikatom v podjetju pisno obrazložitev vzrokov za določitev začasnih presežkov, podatke o delovnih mestih na katerih začasno ni dela, ter o delavcih, ki naj bi bili začasni presežek. O predlaganih ukrepih so dolžni zahtevati mnenje sindikatov ter to mnenje skupaj s predstavniki sindikatov, katerih člani so prizadeti delavci, obravnavati.
Začasen presežek delavcev se rešuje predvsem z naslednjimi ukrepi:
1.
z začasno, vendar najdalj za šest mesecev, razporeditvijo delavca na drugo delovno mesto v organizaciji oziroma pri delodajalcu, za katerega se zahteva višja, enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;
2.
z začasno, vendar najdalj za šest mesecev, razporeditvijo delavca v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu na delovno mesto, za katerega se zahteva višja, enaka ali za eno stopnjo nižja izobrazba;
3.
s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega delovnega časa;
4.
s skrajševanjem delovnega časa na manj kot 36 ur na teden s pravico delavca do nadomestila plače za čas polnega delovnega časa;
5.
z napotitvijo delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, s pravico do nadomestila plače. V primeru iz prve, druge, tretje ali četrte točke šestega odstavka tega člena ima delavec pravico do plače po dejanskem delu. Ta plača mora biti najmanj za 20 % višja od nadomestila plače, ki bi ga delavec prejel, če bi bil ta čas napoten na čakanje na delo doma.
Za začasne presežke se ne smejo opredeliti delavci, ki jim delovno razmerje miruje (služenje vojaškega roka, opravljanje funkcije) in delavci, ki so opravičeno odsotni z dela (bolniška, porodniški dopust, redni oziroma izredni dopust itd.), in sicer za čas te odsotnosti z dela.
Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti pisno obveščeni o tej odločitvi in o načinu reševanja njihovega položaja najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo tega ukrepa.
V času čakanja na delo doma kot začasen presežek je delavec v rednem delovnem razmerju z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja, vključno s koriščenjem letnega dopusta po dogovoru z delodajalcem.
Če se mora delavec v času, ko je kot začasen presežek napoten na čakanje na delo doma, vrniti na delo, je potrebno delavcu vročiti poziv z vročilnico oziroma povratnico. Od delavca se ne more zahtevati, da nastopi delo prej, kakor v 24 urah po prejemu poziva, da se mora vrniti na delo.