23. člen
(pomoč de minimis Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 – splošne določbe)
Do pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 niso upravičena podjetja, ki opravljajo gospodarsko dejavnost iz sektorjev:
Pomoč de minimis ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice Evropske unije, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
Pomoč de minimis ne sme biti pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
Do pomoči de minimis, niso upravičena podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS. št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo in 10/15 – popr.) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
Skupna vrednost pomoči de minimis, dodeljena enotnemu podjetju v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev Občine Ajdovščina, države ali Evropske unije, ne sme preseči 200.000 eurov, v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 eurov.
Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka tega člena ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se pomoč dodeli v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.