(1)
Socialnovarstvena storitev pomoč na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja oziroma koordinator storitve, neposredni izvajalec pomoči na domu, upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski člani.
(2)
Storitev pomoč na domu se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela.
(3)
V prvem delu se ugotavlja upravičenost do storitve, pripravi in sklene se pisni dogovor o medsebojnih obveznostih, obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitev. Organizira se ključne člane okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvede uvodna srečanja med izvajalcem in upravičenem ali družino. Drugi del storitve pa zajema vodenje storitve, koordinacijo izvajalcev in njihovo usmerjanje, sodelovanje z upravičenci pri izvajanju dogovora in pri zapletenih življenjskih situacijah upravičencev ter neposredno izvajanje storitve pomoči na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
(4)
Storitev se izvaja po predpisih, ki določajo standarde in normative socialnovarstvenih storitev.