Druga možnost je, da podjetje kvantitativna razkritja, ki jih zahteva 13.C(a)–(c) člen, razdeli v skupine glede na vrsto finančnega instrumenta, kvantitativna razkritja, ki jih zahteva 13.C(c)–(e) člen, pa glede na nasprotno stranko. Če podjetje zagotovi zahtevane informacije glede na nasprotno stranko, mu nasprotnih strank ni treba identificirati z imenom. Vendar pa mora oznaka nasprotnih strank (nasprotna stranka A, nasprotna stranka B, nasprotna stranka C itd.) ostati dosledna v vsakem predstavljenem letu, tako da se ohrani primerljivost. Upoštevajo se kvalitativna razkritja, tako da se lahko zagotovijo nadaljnje informacije o vrstah nasprotnih strank. Kadar se zneski iz 13.C(c)–(e) člena razkrijejo glede na nasprotno stranko, se zneski, ki so posamično pomembni glede na celoten znesek nasprotne stranke, razkrijejo ločeno, preostali posamično nepomembni zneski nasprotne stranke pa se združijo v eno vrstično postavko.
Vstopite v TFL 