10. člen Zakon o kmetijskih zemljiščih

10. člen

(1)

Glede na naravne danosti in primernosti za proizvodnjo hrane so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji:

ki so trajno namenjena za kmetijsko uporabo in katerih namembnost se praviloma ne sme spreminjati;

v katerih se lahko zemljišča uporabijo za nekmetijske namene le na način in po postopku, določenim s tem zakonom;

v katerih se smejo zemljišča uporabljati tudi za druge, s kmetijstvom povezane namene (kmečki turizem in turizem, vodni rezervati, naravno-varstvena območja in pod.).

zemljišča, na katerih je najširša možnost rabe tal, ki se kaže v možnosti gojenja vseh kmetijskih rastlin, ki uspevajo pri nas, če lega tal omogoča uporabo ustrezne kmetijske mehanizacije - I. kategorija zemljišč;

zemljišča, na katerih je delno otežkočena možnost rabe tal zaradi fizikalnih lastnosti tal, kar zmanjšuje možnost izbora gojenja kmetijskih rastlin - II. kategorija zemljišč;

zemljišča, ki jih je na podlagi proučitve naravnih danosti mogoče in smotrno usposobiti s prostorsko ureditvenimi operacijami (hidromelioracije, agromelioracije, namakanje) za intenzivno kmetijsko proizvodnjo;

zemljišča, ki so oblikovana (združena) v komplekse;

zemljišča, ki so po svojih naravnih danostih primerna za napravo intenzivnih trajnih nasadov (površine, ki so primerne za sadjarstvo, vinogradništvo ipd.);

kompleksi zemljišč, ki so zaradi izjemnih lastnosti in lege najprimernejši za vrtnarsko proizvodnjo.

(2)

Strokovna podlaga za razvrščanje zemljišč po prejšnjem odstavku je kategorizacija zemljišč, ki mora biti v občini izdelana za vsa zemljišča. Podatki o kategorijah zemljišč se vodijo v zemljiškem katastru.

v zemljišča, ki so po svojih naravnih lastnostih, primernosti za uporabo sodobne tehnologije in možnosti za oblikovanje kompleksov za družbeno ali družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo temelj proizvodnje hrane v Sloveniji (za kmetijsko proizvodnjo najbolj primerna ravninska in blago nagnjena zemljišča v kompleksu, na kvalitetnih tleh ter vinogradniška in vrtnarska zemljišča na posebej ugodnih tleh in legah, že oblikovani obdelovalni kompleksi, območja predvidenih melioracij in komasacij, s katerimi bo rodovitnost kmetijskih zemljišč izboljšana, območja združevanja zemljišč v lastnini) in

v druga kmetijska zemljišča.

(3)

Podrobnejše predpise za razvrstitev zemljišč v kategorije in za določitev zemljišč, ki so temelj proizvodnje hrane v SR Sloveniji, izda republiški upravni organ, pristojen za kmetijstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona; podrobnejše predpise o načinu vodenja kategorij zemljišč predpiše republiški upravni organ, pristojen za geodetske zadeve, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(4)

Razvrstitev kmetijskih zemljišč po drugem odstavku tega člena je podlaga za planiranje kmetijske proizvodnje in razvoja kmetijstva v občini. V ta namen je treba v okviru priprav za dolgoročni družbeni plan občine izdelati agrokarto, to je karto razvojnih usmeritev kmetijstva v občini.

(5)

Osnutek občinskega prostorskega plana se pošlje v mnenje Republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. To mnenje se skupaj s predlogom občinskega prostorskega plana predloži pristojnim zborom občinske skupščine. Če Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ugotovi, da občinski prostorski plan ni v skladu s cilji družbenega plana SR Slovenije, lahko zadrži njegovo izvršitev do dokončne odločitve Ustavnega sodišča SR Slovenije.

(5)

Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ali skupščina občine lahko z odlokom proglasi kmetijsko zemljišče za zemljišče s posebnim namenom. Z odlokom se določi tudi način rabe kmetijskega zemljišča in način plačevanja uporabnine oškodovancu, če se zaradi posebnega načina rabe zmanjša možnost pridobivanja dohodka iz kmetijske dejavnosti na tem zemljišču.