(1)
Kmetijska organizacija oziroma pašna skupnost mora v mejah zmogljivosti skupnega pašnika zagotoviti neogibno potrebno pašo vsem pašnim interesentom z območja, ki mu je skupni pašnik namenjen. V primeru spora odloči o tem v upravnem postopku občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
(2)
S skupnim pašnikom se mora gospodariti tako, da se prepreči spreminjanje okolja in uničevanje, izpiranje ter zakraševanje tal, da uporaba ne presega zmogljivosti ter da se zemljišča in naprave na skupnem pašniku redno vzdržujejo in zboljšujejo (gnojenje, čiščenje, trebljenje, vzdrževanje stavb in poti ter podobno).
(3)
Pašni interesenti, ki so člani pašne skupnosti, ki ni del organizacije združenih kmetov, prispevajo k stroškom skupnega pašnika v sorazmerju z rabo skupnega pašnika.
(4)
Kmet, ki pase živino vseh pašnih interesentov na skupnem pašniku, sklene s kmetijsko zemljiško skupnostjo oziroma s kmetijsko organizacijo, ki uporablja skupni pašnik, delovno razmerje za določen čas.