(1)
S prometom s kmetijskimi zemljišči po tem zakonu je mišljen prenos lastninske pravice s pravnimi posli med živimi, prenos kmetijskega zemljišča od ene družbene pravne osebe na drugo družbeno pravno osebo, pridobitev kmetijskega zemljišča v družbeno lastnino oziroma odtujitev kmetijskega zemljišča iz družbene lastnine na podlagi pravnega posla ter prenos pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini.
(2)
S pravnimi posli med živimi, občani, ki po določbah tega zakona niso kmetje, ter društva in druge civilne pravne osebe ne morejo pridobivati kmetijskih zemljišč iz prvega območja kmetijskih zemljišč.
(3)
Kmetija iz 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (v nadaljnjem besedilu: kmetija), se s pravnimi posli med živimi ne sme deliti, razen v primeru, če se na ta način povečujejo, zaokrožujejo ali nastajajo druge kmetije oziroma kompleksi zemljišč v družbeni lastnini. V drugih primerih se tako kmetijo lahko odtuji le kot celoto.
(4)
Overitev podpisov na pogodbi o prodaji kmetijskega zemljišča oziroma kmetije, na kateri je lastninska pravica, je mogoče le na podlagi potrdila občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo, da so upoštevane določbe drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5)
Pravni posli, sklenjeni v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, so nični.
(6)
Pri prodaji solastninskega deleža kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije imajo solastniki, ki so kmetje po tem zakonu, predkupno pravico.