50. člen se spremeni tako, da se glasi:
Pri zbiranju podatkov o storilnosti sodišč in pri primerjanju storilnosti med posameznimi sodišči iste vrste in iste stopnje se upošteva število vseh rešenih zadev in posebej število rešenih pomembnejših zadev na enega sodnika. Storilnost se ugotovi tako, da se število rešenih zadev deli s skupnim številom mesecev, ki so jih sodniki prebili med letom na delu.
Pri zbiranju in posredovanju statističnih podatkov skladno s sedmim odstavkom 60. člena Zakona o sodiščih, vodijo sodišča posebej zadeve, ki niso bile rešene v naslednjih rokih:
-
preiskava in kazenske zadeve na I. stopnji: v roku 18 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljeni preiskavi oziroma do odprave odločbe prve stopnje;
-
zadeve o prekrških: v roku 1 leta od prejema zadeve do odprave odločbe prve stopnje;
-
pravdne in nepravdne zadeve ter gospodarski spori: v roku 18 mesecev od prejema zadeve do odprave odločbe I. stopnje;
-
postopki pred senatom za mladoletnike: v roku 1 leta od prejema zadeve do odprave odločbe I. stopnje;
-
postopki s pritožbo v kazenski ali civilni zadevi na II. stopnji: v roku 6 mesecev od prejema zadeve na sodišču druge stopnje do odprave odločbe druge stopnje;
-
zadeve kazenskih preiskovalnih dejanj: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljenih preiskovalnih dejanjih;
-
izvršilne zadeve: v roku 1 leta od prejema zadeve do končanega izvršilnega postopka (269. in 269.a člen sodnega reda);
-
zapuščinske zadeve: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave sklepa o dedovanju;
-
zadeve pripravljalnih postopkov zoper mladoletnike: v roku 6 mesecev od prejema zadeve do odprave spisa državnemu tožilcu po opravljenem pripravljalnem postopku;
-
zemljiškoknjižne zadeve: v roku 1 meseca od prejema popolnega predloga do odprave sklepa;
-
zadeve sodnega registra: v roku 1 meseca od prejema zadeve do odprave sklepa;
-
zadeve v postopkih upravnih sporov: v roku 18 mesecev od prejema zadeve;
-
zadeve v delovnih sporih: v roku 18 mesecev od prejema zadeve.
Če se v zadevi ponovno odloča, se roki za rešitev zadev iz prejšnjega odstavka skrajšajo za polovico.
Šteje se, da gre za sodni zaostanek, če so roki iz drugega ali tretjega odstavka tega člena prekoračeni. Sodnik je dolžan o sodnem zaostanku obvestiti predsednika sodišča. Predsednik sodišča lahko od sodnika zahteva poročilo o razlogih za nastanek sodnega zaostanka. O tem ter o sprejetih ukrepih poroča predsedniku sodišča višje stopnje.
Ne glede na prejšnji odstavek se med sodne zaostanke ne štejejo nerešene zadeve, ki jih sodišče ne more obravnavati in rešiti, ker ni mednarodnih sporazumov o medsebojni pravni pomoči ali zaradi nesodelovanja sodnih oblasti z državami, s katerimi Republika Slovenija nima vzpostavljenih diplomatskih odnosov.
Določila prejšnjega odstavka veljajo tudi za zadeve, v katerih sodišče ne more nadaljevati postopka, ker so nastopile okoliščine, ki skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek oziroma postopek o prekrških, začasno preprečujejo pregon obdolženca.«