79b23962-f6ca-401e-9655-671d608e12fd

Za območje OPPN je izdelan geološko geotehnični elaborat, ki je kot priloga sestavni del tega načrta.

Obravnavano pobočje je zgrajeno iz oligocenskega krovnega laporja, ki pa je na površini prekrit z različno debelo plastjo preperine. Na obravnavani lokaciji je bilo izvedenih 17 sondažnih jaškov, vsi so segli v krovni lapor ali trdno laporasto glino, ki ponekod leži tik naj njim. V območju slemen obeh grebenov leži drobno plastovit krovni lapor plitvo pod površjem in je na površini prekrit le z 0,3 do 0,8 m debelo plastjo grušča laporja in delno tudi s peščeno glino. Na vznožju in stranskih pobočjih, ki padajo proti grapi, pa je debelina preperine nad krovnim laporjem nekoliko večja in znaša od 1,0 do 1,5 m. V preperini na tem delu prevladuje peščena glina. Največja debelina preperine je v osrednjem delu grape (od 2,4 do 3,0 m), kjer pobočje na tem delu kaže znake razmočenosti in površinske plazovitosti (valovit teren, poševno rastoča drevesa). Na tem območju v preperini prevladuje razmočena peščena glina.

Glede na ugotovljeno sestavo je obravnavano področje za gradnjo stanovanjskih hiš v glavnem primerno, izjema je le osrčje grape, kjer je debelina preperine nekoliko večja, pobočje pa kaže znake površinskega plazenja. Vse objekte in oporne ter podporne konstrukcije bo potrebno v celoti temeljiti v trdnem laporju ali trdni laporasti glini, ki ponekod leži nad njim. Minimalna potrebna globina temeljenja je 1 m pod bodočo površino terena in hkrati vsaj 0,5 m v plasti trdnega krovnega laporja ali trdne laporaste gline. Temeljenje objektov in konstrukcij v peščeni glini srednje do težko gnetne konsistence na obravnavani lokaciji ni dopustno.

Najmanj težav pri temeljenju objektov in konstrukcij je pričakovati na območju obeh grebenov, kjer leži krovni lapor (Ok) precej plitvo pod površino (od 0,3 do 0,8 m) in bodo izkopi za objekte in temelje segli že dovolj globoko vanj. Geološko najbolj ugodna bo torej gradnja objektov 2, 5 in 6, ki so locirani na območju grebenov. Tudi pri temeljenju objektov v pobočju, kjer leži krovni lapor ali laporasta glina na globini od 1,0 do 1,5 m (Ok–pre), večjih težav ni pričakovati. Priporočljivo je, da se objekti podkletijo, gradnjo objektov na nasutih ali vkopanih platojih pa na tem območju pa odsvetujemo. Material iz izkopov za izvedbo nasipov ne bo primeren brez predhodne izvedbe podpornih konstrukcij, ki jih je obvezno temeljiti v trdni podlagi. Objekti bodo zaradi konfiguracije terena na zaledni strani objekta nekoliko vkopani v pobočje, zato bodo na tem delu temelji že segli v primerno plast, na sprednji strani pa bo temelje potrebno ustrezno poglobiti ali jih podbetonirati. Na tem delu je predvidena gradnja objektov 1 in 3, kjer so v sondažnih jaških ugotovili globino trdne podlage od 1,2 do 1,4 m.

Najbolj neugoden za gradnjo je osrednji del grape, kjer leži podlaga, primerna za temeljenje, od 2,4 do 3,0 m pod površino, kar pomeni globino temeljenja od 2,9 do 3,5 m pod površino. Ker je preperina na tem delu tudi precej razmočena in kaže znake plazenja, bi bilo globoke izkope za objekte zavarovati z zagatnicami. Objekte bi bilo potrebno podkletiti, poleg tega pa bi bila potrebna še izvedba zamenjave tal izpod temeljev z gramozno ali kamnito blazino, kar je precej zahtevno. V blazini izpod temeljev bi se namreč zbirala podtalnica, zato bi jo bilo potrebno ustrezno odvodnjavati. Objekti niso locirani v kritičnem delu grape oziroma so od osrednjega dela grapa odmaknjeni.

Na meji med kritičnim delom grape in pobočjem, prekritim s tanjšo plastjo preperine (Ok-pre), je lociran le objekt 4, vendar je lociran bolj proti grebenu. Na tem delu je bila v sondažnih jaških ugotovljena nekoliko večja globina podlage primerne za temeljenje (od 2,4), zato je možno, da bo na spodnji strani objekta potrebna zamenjava tal izpod temeljev, odvisno od kote tlaka objekta. Možno je, da bo pri izvedbi izkopa objekta potrebno varovanje gradbene jame. Na vsak način pa bodo geološke razmere na tej lokaciji neprimerno bolj ugodne po izvedbi dreniranja pobočja.

Za potrebe projektiranja so podani osnovni podatki za temeljenje objektov, opornih in podpornih konstrukcij:

– Izza zalednih sten objektov in konstrukcije je obvezna izvedba drenaže.

Pred pričetkom gradnje objektov in dovoznih cest je na obravnavanem področju potrebno urediti dreniranje in odvodnjavanje vzdolž grape, s katerim se bo znižal vodostaj podtalnice in posledično izboljšale stabilnostne razmere. Pred pričetkom dreniranja je možna le gradnja objekta 6, na katerega dreniranje ne bo vplivalo.

V osrednjem delu grape se koncentrira podtalnica, zato je razmočen in bo na tem delu možna izvedba dovoznih cest šele po izvedbi dreniranja. Pri izvedbi dovoznih cest in zunanje ureditve je potrebno upoštevati, da bo potrebno vse nasipe in vkope višje od 1 m zaščititi z opornimi in podpornimi konstrukcijami, ki pa jih je obvezno temeljiti v trdni glini ali laporju, izjemoma pa tudi v poltrdni glini. Material iz izkopov za nasipe ne bo primeren. Za nasipe naj se uporabi pretežno gruščnat material, komprimiran v plasteh po 20–30 cm. Izpod nasipov je potrebno odstraniti plast humusa in gline v debelini 0,3 m, podlago pa nekoliko zastopničiti. Naklon brežin nasipov višine do 1 m naj ne preseže naklona 1:1,5, naklon vkopnih brežin pa naj ne preseže naklona 1:2,5. Po končani izvedbi je brežine nasipov in vkopov obvezno zaščititi s humusiranjem in zatravitvijo. Ob vznožju vkopnih brežin cest je obvezna izvedba drenaže globine 0,9 m. Spodnji ustroj cest bo izveden delno v grušču laporja z glinenim vezivom, v katerem ocenjujemo CBR = 6–7 %, delno pa tudi v peščeni glini, sg–tg, v kateri znaša ocenjen CBR = 3 %.

Po izvedbi dreniranja večjih težav pri izvedbi cest in objektov ni pričakovati. V območju, kjer bodo dovozne ceste potekala preko razmočene grape, je možna nekoliko večja potrebna zamenjava tal izpod voziščne konstrukcije. Temelji objektov, ki so locirani na grebenih (objekti 2, 5 in 6), bodo v celoti segli v trdno podlago, zato izvedba ne bo problematična. Ostali objekti bodo na zaledni strani segli v trdno podlago, na sprednji strani pa bodo po potrebi podbetonirani ali poglobljeni, odvisno od kote tlaka objektov. Glede na ugotovljeno sestavo tal je pričakovati, da bo največja potrebna globina temeljenja na spodnjih strani objekta 4, ki je lociran najbližje razmočene grape.

Po izvedbi dreniranja se bo znižal vodostaj, s tem pa se bodo izboljšale geotehnične karakteristike zgornjega razmočenega dela preperine, zato bo tudi izvedba objektov in dovoznih cest manj zahtevna.

V geološko-geotehničnem poročilu so podane osnovne geotehnične karakteristike materialov za potrebe projektiranja. Ti podatki se lahko upoštevajo le za potrebe izdelave PGD objekta 6, za ostale objekte pa so podane geotehnične karakteristike le informativne. Za objekte od 1 do 5 bo za potrebe PGD potrebno izdelati geološko geotehnični elaborat, v katerem bodo podani bolj natančni pogoji temeljenja in izvedbe glede na konstrukcijo posameznega objekta, koto tlaka in geološke zgradbe na mikrolokaciji objekta.

Pri izvedbi zemeljskih del, dreniranja in temeljenju objektov ter konstrukcij je obvezen stalen geomehanski nadzor.