(1)
Naročnik lahko zahteva finančno zavarovanje za resnost ponudbe, če je ocenjena vrednost naročila (brez DDV) enaka ali višja od vrednosti iz b) točke drugega odstavka 24. člena ZJN-2 ali b) točke 32. člena ZJNVETPS, v ostalih primerih pa izjemoma, če zahtevo po tem zavarovanju opravičujejo tveganja, povezana s predmetom ali okoliščinami javnega naročanja.
(2)
Naročnik praviloma ne zahteva finančnega zavarovanja za resnost ponudbe, če je predmet naročanja blago, ki je široko dostopno na trgu in se naročniku dobavi enkrat.
(3)
Za zavarovanje resnosti ponudbe praviloma ni primerno zahtevati bančne garancije.
(4)
Višina finančnega zavarovanja za resnost ponudbe znaša največ 3 % ocenjene vrednosti naročila (brez DDV), če se naročilo oddaja po sklopih, pa največ 3 % ocenjene vrednosti sklopa (brez DDV).
(5)
Veljavnost finančnega zavarovanja za resnost ponudbe ne sme poteči pred rokom za predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, če je slednje zahtevano.