Črta se celotno podpoglavje IV. 1. Izobraževalno delo univerze in se nadomesti z novim besedilom, tako da se glasi:
Izobraževalno delo na univerzi poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe.
Izobraževalno delo poteka tudi po študijskih programih za izpopolnjevanje in z različnimi oblikami neformalnega učenja (poletne šole, tečaji, programi usposabljanja, seminarji, delavnice ipd.).
Izvajanje študijskih programov za izpopolnjevanje in izvajanje oblik neformalnega učenja ne smeta ovirati izvajanja študijskih programov za pridobitev izobrazbe.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje, in sicer:
a)
prva stopnja: visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi,
b)
druga stopnja: magistrski študijski programi,
c)
tretja stopnja: doktorski študijski programi.
Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa so podiplomski študijski programi.
Interdisciplinarni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki vključujejo več znanstvenih disciplin oziroma študijskih področij.
Skupni študijski programi so študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki jih univerza izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali iz tujine.
Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem izpopolnjevanju, dopolnjevanju, poglabljanju in posodabljanju znanja.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje se oblikujejo in sprejemajo na študijskih področjih, ki izhajajo iz ustanovitvenega akta univerze.
Študijske programe iz prvega odstavka oblikujejo članice na področjih, na katerih opravljajo izobraževalno in raziskovalno delo.
Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje na predlog senata članice sprejme senat univerze.
Študijske programe, ki jih sooblikuje več članic, sprejme senat univerze, na predlog članic univerze, ki sodelujejo pri oblikovanju in izvajanju teh študijskih programov.
Skupne študijske programe za pridobitev izobrazbe univerza sprejme skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali iz tujine.
Senat univerze si mora k študijskim programom iz prejšnjega člena pridobiti soglasje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo. S soglasjem Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo postanejo študijski programi javnoveljavni.
Obvezne sestavine študijskih programov za pridobitev izobrazbe in študijskih programov za izpopolnjevanje določa zakon.
Obvezne sestavine študijskih programov se spreminjajo po enakem postopku, kot se sprejemajo.
Pogoji za vpis v študijske programe za pridobitev izobrazbe so določeni z zakonom in s študijskim programom.
Pogoji za vpis v študijske programe za izpopolnjevanje so določeni s študijskim programom.
Pogoje za vpis v študijske programe za pridobitev izobrazbe in v študijske programe za izpopolnjevanje izpolnjuje tudi, kdor je končal enakovredno izobraževanje v tujini.
Postopek za priznavanje tuje listine izobraževanja v tujini za namen nadaljevanja izobraževanja v Sloveniji se izvede v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraževanja, in pravilnikom univerze, ki ureja postopek za priznavanje tujega izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja. Pravilnik sprejme senat univerze.
Trajanje dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov je določeno z zakonom in s študijskim programom.
Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.
Študij po študijskih programih prve in druge stopnje se lahko izvaja tudi po delih, določenih s študijskim programom.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe in študijski programi za izpopolnjevanje se ovrednotijo s kreditnimi točkami po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu ECTS (European Credit Transfer System), skladno z zakonom in merili, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo, in z merili univerze, ki urejajo kreditno vrednotenje študijskih programov na univerzi.
Število kreditnih točk po posameznih letnikih in stopnjah študija določa zakon.
Vpis v študijske programe z javno veljavnostjo se opravi na podlagi javnega razpisa.
Razpis za vpis sprejme senat univerze na predlog senata članice univerze. O vsebini razpisa si mora univerza pred objavo pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe je skupen in se objavi najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta.
Razpisa za vpis v podiplomske študijske programe se objavita najmanj štiri mesece pred začetkom študijskega leta.
Sestavine razpisa določa zakon.
Postopki in roki za prijavo na razpis in izvedbo vpisa ter način objave razpisa so določeni skladno z veljavno zakonodajo.
Univerza lahko omeji vpis v študijske programe, ki se izvajajo v okviru javne službe, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove kadrovske, prostorske, opremske ali druge zmogljivosti.
Univerza si mora za omejitev vpisa pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije.
V primeru omejitve vpisa se kandidati dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov razvrščajo skladno z merili, ki jih za omejitev vpisa predvidevata zakon in študijski program.
Učni jezik na univerzi je slovenski.
Univerza skrbi za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika na način, kot ga določa veljavna zakonodaja. V ta namen lahko univerza ponudi študentom ustrezni del izbirnih vsebin.
Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva univerza omogoči učenje slovenščine na določeni ravni.
Študijski programi se lahko na podlagi sklepa senata univerze na predlog senata članice izvajajo v tujem jeziku.
Če se dodiplomski in podiplomski študijski programi izvajajo v okviru javne službe, se lahko izvajajo v tujem jeziku v naslednjih primerih:
-
ko gre za programe tujih jezikov;
-
deli študijskih programov, če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali je vanje vpisano večje število tujih študentov;
-
študijski programi, če se ti programi na visokošolskem zavodu izvajajo tudi v slovenskem jeziku.
Senat članice univerze mora informacijo o izvajanju študijskega programa v tujem jeziku navesti v predlogu besedila razpisa za vpis.
V posebnem pravilniku, ki ga sprejme Senat univerze, se natančneje opredeli način skrbi za razvoj in učenje slovenščine na univerzi ter učenje in rabo tujih jezikov, ki se uvajajo v izobraževalni proces, v skladu z zakonom in tem statutom.
Splošne pogoje za prehode določajo merila, ki jih sprejme Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo.
Prehajati je možno med študijskimi programi iste stopnje in iz višješolskih študijskih programov v študijske programe prve stopnje, skladno z zakonom, z merili iz prvega odstavka tega člena ter s študijskim programom.
Prehajanje med študijskimi programi iste stopnje je mogoče ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določa študijski program.
Prehajanje med programi natančneje določa pravilnik, ki ureja izobraževalno delo na univerzi.
Študijski programi za pridobitev izobrazbe se izvajajo praviloma kot redni študij, lahko pa tudi kot izredni študij, če to dopuščajo narava študija ter lastne kadrovske in prostorske možnosti članice univerze, ki izvaja študijski program.
Izredni študij je po vsebini in zahtevnosti enak rednemu.
Postopek in način prilagoditve izvedbe študija na izrednem študiju natančneje določa pravilnik, ki ureja izobraževalno delo na univerzi.
Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje skladno z zakonom in ustanovitvenim aktom univerze izvajajo in organizirajo univerza ali članice.
Izvajanje in organiziranje študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki jih sooblikuje več članic univerze, se uredi s sporazumom med članicami, ki izvajajo študijski program.
Skupne študijske programe za pridobitev izobrazbe univerza izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije ali iz tujine, skladno s sporazumom med visokošolskimi zavodi – izvajalci skupnega študijskega programa.
Podiplomski študij je lahko organiziran pri članici, ki je visokošolski zavod, oziroma na podiplomski šoli univerze. Podiplomski interdisciplinarni študijski programi oziroma podiplomski študijski programi, ki jih sooblikuje več članic univerze ter skupni podiplomski študijski programi, so lahko organizirani na podiplomski šoli univerze.
Izvedbo in organiziranje podiplomskih študijskih programov, organiziranih na podiplomski šoli univerze, podrobneje določa pravilnik, ki ureja organiziranost in izvedbo izobraževalnega dela na univerzi.
Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra.
Dodiplomski študijski programi obsegajo najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.
Če narava študija to omogoča, se, ne glede na določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena, v okviru izrednega študija s študijskim programom lahko prilagodita organizacija in časovna razporeditev organiziranega izobraževalnega dela možnostim študentov.
Razpored organiziranega izobraževalnega dela na dodiplomskem rednem študiju in izpitna obdobja se določijo s študijskim koledarjem univerze.
Postopek in način prilagoditve izvedbe izrednega študija iz tretjega odstavka tega člena in študijski koledar podrobneje določa pravilnik, ki ureja izobraževalno delo na univerzi.
Oblike preverjanja znanja so: izpiti, kolokviji, seminarske naloge in seminarska dela ter naloge na vajah, seminarske naloge z zagovorom, aktivno sodelovanje na vajah in seminarjih, testi, nastopi, poročila s strokovne prakse, predstavitve umetniških in drugih del, zaključne naloge ter druge oblike, ki so določene s študijskim programom.
Preverjanje znanja je lahko ustno ali pisno oziroma ustno in pisno ali s preverjanjem pisnih, grafičnih, tehničnih in drugih izdelkov oziroma nalog in njihovega zagovora ali s preverjanjem posebnega nastopa.
Uspeh pri preverjan=ju in ocenjevanju se ocenjuje z ocenami: odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6) in nezadostno (1 do 5), pri praktičnem usposabljanju pa z »opravil« oziroma »ni opravil«.
Kandidat uspešno opravi preverjanje in ocenjevanje, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) oziroma »opravil«.
Študenti morajo biti seznanjeni z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja ter z načinom določanja končne ocene predmeta.
Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik.
Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to opravičene razloge ali podeljen status v skladu z veljavnimi pravili univerze.
Študentu, ki v krajšem času od enega akademskega leta doseže potrebno število kreditov za prehod, se omogoči hitrejše napredovanje.
Sklep o tem sprejme senat članice na podlagi prošnje kandidata in obrazloženega mnenja komisije za študijske zadeve ali drugega organa, določenega s pravili članice.
S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.
Študent, ki ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ali je spremenil študijski program, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik.
Študent lahko ponavlja letnik pod pogoji, določenimi s študijskim programom.
V posebnem pravilniku, ki ga sprejme senat univerze, je natančneje urejena organiziranost in izvedba izobraževalnega dela na univerze.
Po opravljenih študijskih obveznostih po javnoveljavnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe izda univerza študentu diplomo, ki je javna listina.
Sestavni del diplome je »Priloga k diplomi«. Univerza jo, skladno z zakonom, izda v slovenščini in v še enem od uradnih jezikov Evropske unije in je za študenta brezplačna.
Diplomo podpišeta rektor univerze in dekan članice, na kateri je potekal študij, diplomo po zaključenem interdisciplinarnem študijskem programu oziroma študijskemu programu, ki ga je sooblikovalo več članic univerze, pa rektor univerze in dekani članic, ki so izvajalke teh študijskih programov.
Vsebino, obliko in postopek izdaje diplome ter obliko, podpisnike in postopek izdaje priloge k diplomi natančneje določa pravilnik, ki ureja izdajanje javnih in drugih listin univerze. Pravilnik sprejeme senat univerze.
Kdor uspešno opravi obveznosti po vseh študijskih programih vzporednega študija, dobi ločene diplome in priloge k diplomi za vsakega od vzporednih študijskih programov.
Kdor uspešno opravi skupni študijski program, dobi skupno diplomo, v kateri so navedeni vsi visokošolski zavodi, ki sodelujejo pri izvedbi študijskega programa. Skupna diploma je javna listina.
Vsebino, obliko in postopek izdaje skupne diplome ter priloge k diplomi določijo sodelujoči visokošolski zavodi.
Kdor opravi vse obveznosti po javnoveljavnem študijskem programu za izpopolnjevanje ali po delu javnoveljavnega študijskega programa za pridobitev izobrazbe, dobi potrdilo, ki je javna listina.
Potrdilo podpišeta rektor univerze in dekan članice, na kateri je potekalo izobraževanje.
Vsebino, obliko in postopek izdaje potrdila natančneje ureja pravilnik, ki ureja izdajanje javnih in drugih listin univerze.
Kdor opravi vse obveznosti po programu oziroma po drugi obliki neformalnega izobraževanja, ki nima javne veljavnosti, dobi potrdilo, ki ni javna listina.
Potrdilo podpiše odgovorna oseba izvajalca programa (rektor, dekan ali direktor).
Obvezne sestavine potrdila so: podatki o udeležencu izobraževanja, naslov programa izobraževanja, zaporedna številka potrdila, datum izdaje potrdila, žig članice univerze oziroma univerze ter podpis odgovorne osebe izvajalca programa.
Potrdilo ima lahko tudi druge sestavine, če je tako določeno s pravilnikom članice univerze. Če je izvajalec univerza, so morebitne druge sestavine potrdila določene s pravilnikom, ki ureja izdajanje javnih in drugih listin univerze.
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu prve in druge stopnje, pridobi javnoveljavno izobrazbo in strokovni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.
Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu tretje stopnje, pridobi javnoveljavno izobrazbo in znanstveni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.
Univerza podeljuje priznanje pomembnih umetniških del v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.
V postopku volitev v naziv učiteljev in sodelavcev na umetniških področjih je priznanje pomembnih umetniških del enakovredno doktoratu znanosti.«