TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornika obdolžene A. A. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se

obdolžena A. A., rojeno ..., EMŠO..., stanujoča (naslov 1), državljanka R Slovenije, mag. pravnih znanosti, zaposlena pri B., z mesečnim osebnim dohodkom od 1.600,00 do 1.800,00 EUR, samska, mati treh mladoletnih otrok, s končano osnovno šolo in srednjo šolo ter pravno fakulteto, lastnica osebnega avtomobila Citroen Berlingo, nekaznovana, ni v drugem kazenskem postopku, na prostosti,

po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je zlonamerno onemogočila, da bi se uresničila izvršljiva odločba Okrožnega sodišča v Celju opr. št. IV P 308/2017 z dne 13. 9. 2017 glede mladoletnih oseb, s katero je bila zakonska zveza med A. A. in C. C. razvezana in je v njej odločeno tudi o dodelitvi mld. sinov v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine zanje ter o stikih z mld. sinovi, ki so bili določeni v korist C. C., s tem, ko v (naslov 2) ni predala mld. sinov D. D. (roj. ...), E. E. (roj. ...) in F. F. (roj. ...) na stik z očetom, C. C.;

1. dne 25. 12. 2018, čeprav je iz izvršljive sodne odločbe izhajalo, da je C. C. tega dne opravičen do stikov s svojimi tremi mladoletnimi sinovi, ki pa jih je A. A. zlonamerno onemogočila, saj otrok ni pripravila in predala na stike brez upravičenih razlogov, pri čemer so redni in kontinuirani stiki sinov z očetom pomembni za njihov zdrav osebnostni razvoj ter v njihovo korist, pri čemer je na ta dan preprečila in odklonila tudi vsakršno komunikacijo, ki se je nanašala na stike z otroki in med njo in C. C., saj se na telefonske klice očeta otrok ni javljala, s tem pa je otroke in očeta prikrajšala za stike celo na dan, ko je mld. sin E. E. praznoval rojstni dan in tako zavestno protipravno prikrajšala očeta C. C. in otroke, da bi lahko preživeli skupaj določen čas z odločbo, ki pa je na ta dan sovpadel še s pomembnim osebnim praznikom mld. E. E. in je bila A. A. tudi pred tem seznanjena, da bo na ta dan C. C. organiziral praznovanje E. E. rojstnega dne pri sebi doma, s svojo odtegnitvijo otrok od očeta pa je tudi hotela poleg stikov preprečiti izvršitev tudi tega praznovanja pri očetu,

2. dne 2. 3. 2019, čeprav je iz izvršljive sodne odločbe izhajalo, da je C. C. tega dne opravičen do stikov s svojimi tremi mladoletnimi sinovi, ki pa jih je A. A. zlonamerno onemogočila, saj otrok ob prihodu babice G. G., ki je po pooblastilu očeta prišla ponje ni pripravila in jih ni predala na stik, pri čemer je G. G. preprosto dejala, da otroci danes na stik ne bodo odšli, ker se je ona tako odločila in ni navedla razlogov za svojo samovoljnost in zakaj otrok ne bo predala na stik ter je kasneje tudi odklonila vsakršno nadaljnjo komunikacijo z očetom glede stikov z otroki, saj se tega dne tudi na telefonske klice C. C. ni javljala, prav tako pa je preprečila, da bi bili dosegljivi na telefon tudi otroci, saj jih je oškodovanec neuspešno skušal priklicati na mobilni telefon, ki so ga otroci pred tem uporabljali in je tako v celoti zlonamerno preprečila izvedbo stikov med očetom in sinovi, čeprav je vedela, da so po odločbi Okrožnega sodišča v Celju z opr. št. IV P 308/2017 na ta dan otroci pri očetu C. C.,

3. dne 16. 3. 2019 čeprav je iz izvršljive sodne odločbe izhajalo, da je C. C. tega dne opravičen do stikov s svojimi tremi mladoletnimi sinovi, ki pa jih je A. A. zlonamerno onemogočila, saj je tega dne C. C. prišel ob dogovorjeni uri po mladoletne sinove, vendar pa mu jih A. A. ni izročila, ker je dejala, da otrokov ne bo izročila na stik dokler ne bosta z C. C. opravila sestanka na Centru za socialno delo, prav tako pa je preprečila, da bi bili otroci dosegljivi na telefon, saj jih je oškodovanec neuspešno skušal priklicati na mobilni telefon, ki so ga otroci pred tem uporabljali in je tako v celoti zlonamerno preprečila izvedbo stikov med očetom in sinovi, čeprav je vedela, da so po odločbi Okrožnega sodišča v Celju z opr. št. IV P 308/2017 na ta dan otroci pri očetu, C. C.,

4. dne 26. 10. 2019, čeprav je iz izvršljive sodne odločbe izhajalo, da je C. C. tega dne opravičen do stikov s svojimi tremi mladoletnimi sinovi, ki pa jih je A. A. zlonamerno onemogočila, saj je tega dne C. C. prišel ob dogovorjeni uri po mladoletne sinove, vendar pa mu A. A. otrokov ni pripravila na stik in jih ni izročila, ter je agresivno in s kriljenjem z rokami pristopila do vozila C. C., zaradi česar je oškodovanec odpeljal, ker se je čutil ogroženega, ob tem pa na ta dan preprečila in odklonila tudi vsakršno komunikacijo, ki se je nanašala na stike med otroki in C. C., saj se na telefonske klice C. C. A. A. ni javljala, prav tako pa je stik tudi kasneje isti dan preprečila na način, da kljub dejstvu, da je kasneje tega dne ni bilo doma, otrokom prepovedala oditi na stik in ob tem svojima staršema, katerima je tisti dan otroke prepustila v varstvo, izrecno naročila, da otrokom ne smeta dovoliti na stik z očetom, s tem pa je otroke in očeta prikrajšala za stike, čeprav je vedela, da so po odločbi Okrožnega sodišča v Celju z opr. št. IV P 308/2017 na ta dan otroci pri očetu, C. C.,

s čimer naj bi storila dvanajst kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena Kazenskega zakonika.

II. Po drugem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku je tožilec C. C. dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebne izdatke obdolženke ter potrebne izdatke in nagrado njenega zagovornika, ki so nastali na prvi in drugi stopnji. Stroški pooblaščenke mladoletnih oškodovancev po tretjem odstavku 97. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena Zakona o kazenskem postopku bremenijo proračun.

V obravnavanem primeru je C. C., oče mladoletnih oškodovancev (starih 10, 8 in 5 let) res sam sebe napačno poimenoval za oškodovanca kot tožilca, in v tem delu gre pritrditi pritožbi, kar pa na pravno veljavnost izjave in upravičenost vlagatelja ne vpliva. Po zakonu je zakoniti zastopnik svojih otrok in kot tak upravičen v otrokovem imenu podati izjavo o nadaljevanju kazenskega pregona in vložiti obtožni predlog.

Ponovno odločanje in presojanje sodišča o izločitvi dokazov na glavni obravnavi ne pomeni kršitve določb kazenskega postopka, saj pri sklepu, izdanem po četrtem odstavku 340. člena ZKP ni mogoče govoriti o formalni ali materialni pravnomočnosti.

Ne Ustava ne ZKP namreč ne določata prepovedi glede pridobivanja zakonito pridobljenih dokazov iz drugih kazenskih spisov, v okviru katerih se ti dokazi hranijo. Dokaz, ki je bil pridobljen na dovoljen način, s potrditvijo prvotnega namena njegove pridobitve, v drugi kazenski zadevi ne more veljati za nezakonitega in imeti v različnih kazenskih zadevah različnega statusa zakonitosti.

Rok za zastaranje kazenskega pregona pri teh kaznivih dejanjih, storjenih proti mladoletni osebi, začne teči šele po polnoletnosti oškodovanca (tretji odstavek 90. člena KZ-1).

Obdolženka dveh zaporednih stikov dne 2. 3. 2019 in 16. 3. 2019 ni preprečila zgolj zaradi nerazrešenega konflikta glede premoženjskih razmer med njo in tožilcem, ampak je ravnala z namenom varstva koristi otrok, ki jih je s tem zaščitila pred neprimernimi ravnanji očeta. Takšno njeno ravnanje pa ni zlonamerno. Glede neizvršenega stika dne 26. 10. 2019 je presodilo, da so bili razlogi za neizvršitev stika na strani tožilca, ko povsem neživljenjsko ni počakal nekaj minut na otroke, niti ni preveril, zakaj zamujajo, ampak se je odpeljal na policijsko postajo naznanit kaznivo dejanje, zato obdolženki zlonamernega onemogočanja izvršitve stikov tega dne ni mogoče očitati.

V obravnavanem primeru zgolj enkratni dogodek neizvršenega stika v obdobju desetih mesecev (od dne 25. 12. 2018 do dne 26. 10. 2019), medtem ko so se stiki izvrševali, razen v dveh primerih, ko se niso izvršili zaradi varstva koristi otrok (dne 2. 3. in dne 16. 3. 2019) in v enem primeru, ko se niso izvršili iz razlogov na strani tožilca (dne 26. 10. 2019), ne dosega praga kaznivosti, saj ne izkazuje trajne in zlonamerne namere preprečevanja stikov, ki jo zahteva razlaga zakonskega znaka "zlonamerno" iz prvega odstavka 190. člena KZ-1.