TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Prvi odstavek 3. člena Zakona o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18) je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke izreka te odločbe odpraviti v enem letu po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave ugotovljenega neskladja iz 1. točke izreka imajo osebe z dolgotrajno duševno motnjo s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 87/11, 98/14 in 18/21), ki so v skladu s tem zakonom nezaposljive in ki nimajo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pravico do statusa invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov in pravico do nadomestila za invalidnost iz 5. člena tega zakona.

Z nadomestilom za invalidnost po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov je osebam s težjimi oblikami invalidnosti, ki so nastale v otroštvu, mladosti ali tudi v odrasli dobi, vendar pred prvo zaposlitvijo, oziroma če iz naslova zavarovanja ne pridobijo nobenih pravic, zagotovljena denarna dajatev za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov, ki naj bi jim omogočala enakovredno življenje in prebivanje v skupnosti. Zaradi teže in časa nastanka njihove invalidnosti naj si sredstev za preživetje praviloma ne bi mogle zagotavljati same z delom. Ker navedeno velja tudi za osebe z dolgotrajno duševno motnjo, ki imajo status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, za katere je ugotovljeno, da so nezaposljive, in ki nimajo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sta v razmerju do dolžnosti države zagotavljati jim materialno varnost primerjani skupini oseb z invalidnostjo v bistvenem v enakem položaju. Državni zbor in Vlada nista izkazala razumnega razloga, ki bi izhajal iz narave stvari, za drugačen položaj oseb z dolgotrajno duševno motnjo, ki imajo status invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, za katere je bilo v skladu s tem zakonom ugotovljeno, da so nezaposljive, in ki nimajo pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v primerjavi z osebami iz prvega odstavka 3. člena Zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki so do statusa invalida po tem zakonu upravičene, če je njihova invalidnost nastala v okoliščinah iz drugega odstavka 3. člena istega zakona. Prvim je materialna varnost v obliki socialnovarstvenih prejemkov po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih zagotovljena v odvisnosti od njihovega materialnega položaja (oziroma če imajo družino, v odvisnosti od materialnega položaja njihove družine). Drugim pa je materialna varnost v obliki denarnega prejemka (nadomestila za invalidnost po 5. členu Zakona o socialnem vključevanju invalidov) zagotovljena ne glede na njihovo premoženjsko stanje oziroma ne glede na premoženjsko stanje njihove družine. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je prvi odstavek 3. člena Zakona o socialnem vključevanju invalidov v neskladju s splošnim načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.