Kandidati za voznike in vozniki motornih vozil iz prve skupine veljajo za zmožne voziti motorno vozilo v cestnem prometu, če ne bolehajo za kakšno izmed naslednjih bolezni in če nimajo kakšne izmed naslednjih poškodb ali hib:
a)
psihološka, psihiatrična in nevrološka stanja in obolenja:
1) psihomotorične in senzomotorične motnje, ki se kažejo kot izraziteje zmanjšana vizumotorična koordinacija, psihomotorična in senzomotorična počasnost;
2) oblike intelektualne insuficience ne glede na etiologijo, razen če ne vplivajo na varno vožnjo motornega vozila;
3) izrazitejše spremembe kognitivnih funkcij, ki se kažejo kot: motnje, zmanjšanje ali pomanjkanje pozornosti in koncentracije ter motnje opažanja, mišljenja in spomina;
4) izražene nevrotične motnje in psihična stanja, razen če ne vplivajo na varno vožnjo motornega vozila;
5) izrazitejše motnje osebnostne strukture, ki se kažejo kot nagnjenost k neprilagojenemu obnašanju, socialna in čustvena nezrelost in nestabilnost;
6) alkoholizem, razen najmanj šest mesecev medicinsko kontroliranih primerov abstiniranja brez psihičnih sprememb ali nevroloških komplikacij;
7) toksikomanija, razen najmanj 12 mesecev medicinsko kontroliranih primerov abstiniranja brez psihičnih sprememb ali nevroloških komplikacij;
8) akutne psihoze, ne glede na etiologijo, ali kronične psihoze z izraženimi rezidualnimi ali regresivnimi spremembami;
9) stanja in obolenja, ki se kažejo v motnjah koordinacije, rigorju, tremorju, horeatičnih in atetotičnih gibih (multipla skleroza, M. Wilson, M. Parkinson itd.);
10) padavica v vseh oblikah in druge motnje zavesti, razen medicinsko kontroliranih primerov, v katerih brez terapije napadov ni najmanj dve leti;
11) nevrološka stanja, obolenja, poškodbe in anomalije živcev in mišic, ki vplivajo na varno vožnjo motornega vozila in zanje vozila ni mogoče ustrezno prilagoditi;
12) maligni tumorji centralnega živčnega sistema po lokalizaciji;
13) stanje po poškodbi možganov s psihičnimi in nevrološkimi posledicami, razen če posledice ne vplivajo na varno vožnjo motornega vozila;
14) stanje po poškodbi možganov z izraženimi nevrološkimi znaki in simptomi, razen medicinsko kontroliranih primerov med boleznijo in šest mesecev po poškodbi;
15) nespecifična in specifična vnetja oziroma obolenja centralnega živčnega sistema, razen medicinsko kontroliranih primerov med boleznijo do šest mesecev
po ozdravljenju;
16) dokončne oblike hemiplegije in hemipareze, za katere ni možna prilagoditev vozila;
17) obolenja in poškodbe hrbtenjače s trajnejšimi posledicami, ki onemogočajo varno vožnjo motornega vozila in zanje ni mogoče vozila ustrezno prilagoditi;
18) progresivna mišična obolenja;
19) ateroskleroza možganov v izraženem stadiju z motnjami, razen če ne vplivajo na varno vožnjo motornega vozila;
20) luična obolenja centralnega živčnega sistema z motnjami, razen če ne vplivajo na varno vožnjo motornega vozila;
b)
stanja in obolenja vidnega organa:
1) obolenja ali hibe vidnega organa, ki motijo funkcijo vida v tolikšni meri, da bi bila ogrožena varna vožnja motornega vozila;
2) ostrina vida, korigirana ali nekorigirana, ne sme biti v seštevku za obe očesi manjša od 0,8, pri čemer mora biti vid enega očesa 0,5 in vidno polje popolnoma normalno;
Če ima kdo eno samo oko, ne sme biti ostrina vida, korigirana ali nekorigirana, manjša od 0,8, vidno polje pa mora biti popolnoma normalno;
3) poškodba vidnega polja pri temporalni zožitvi je dovoljena za 20°, pri čemer pa mora biti eliminiran vpliv monokularnih skotomov in ostrina vida na obeh očesih normalna;
c)
stanja in obolenja ravnovesnega in slušnega organa:
1) obolenja vestibularnega aparata z motnjami v ravnovesju;
d)
stanja in obolenja srca in ožilja:
1) hudi primeri obolenj koronarnega ožilja s pogostimi napadi angine pectoris;
2) infarkt miokarda brez anginoznih motenj ali znakov nepravilnega ritma, stanje med boleznijo in do šest mesecev po preležani bolezni;
3) obolenja srca, ki lahko pripeljejo do spremembe ritma in sinkopalnega stanja;
4) prirojene in pridobljene srčne hibe z znaki dekompenzacije;
5) prirojene in pridobljene bolezni velikega ožilja z znaki dekompenzacije;
6) kompleten srčni blok, razen implantiranega elektronskega spodbujevalnika (pace maker);
7) kronično pljučno srce z znaki dekompenzacije;
8) stanje po perikarditisu z znaki konstrikcije;
9) hipertonična bolezen z diastoličnim pritiskom nad 16,0 kPa z znaki okvare ožilja očesa, možganov, srca ali ledvic;
e)
stanja in obolenja respiratornega sistema:
1) ki povzročajo hudo respiratorno, kardiorespiratorno ali srčno insuficienco (kronični bronhitis s hudim emfizemom, huda oblika bronhialne astme ipd.);
f)
bolezni gastrointestinalnega in urinarnega sistema:
1) huda obolenja želodca, jeter ali ledvic, zaradi katerih lahko nastanejo kolike oziroma komatozna stanja;
g)
obolenja endokrinega sistema:
1) diabetes mellitus, kompliciran z očesnimi, živčnimi ali kardiovaskularnimi motnjami in nekompenzirano acidozo;
2) hujša oblika hiperftireoze z okulobulbarnim sindromom ali s komplikacijami kardiovaskularnega sistema;
3) hude oblike hipotireoze, ki jih spremlja bradipsihija;
4) hušje oblike in hipoadenokorticizma;
h)
bolezni krvnega sistema:
1) maligne hemopatije in retikuloze, razen če zdravnik specialist hematolog izrecno ne poudari, da je oseba zmožna varno voziti motorno vozilo;
i)
kožna obolenja:
1) ki lahko bistveno vplivajo na varno vožnjo motornega vozila (hude oblike nevrodermatitisa ipd);
j)
stanja in obolenja kostnega sistema in lokomotoričnega aparata:
1) vsa stanja, obolenja in poškodbe kostnega in mehkega tkiva, ki so povzročile popolno ali delno izgubo okončin sli ohromelost, nepregibnost, atrofijo, zmanjšano motorično moč, skrivljenost, skrajšanost okončin ipd.