(1)
Možnosti za razvoj se prednostno zagotavlja s prenovo, intenziviranjem gradnje na prostih površinah znotraj naselij ter z načrtnim usmerjanjem v predele, ki bodisi predstavljajo manj kvalitetni kmetijski potencial, bodisi lokacijsko opredeljena območja, ki jih je smiselno vključevati v območja naselij. Za strateška razvojna območja občine je predvidena etapna realizacija. Prva etapa predstavlja območja kratkoročnega razvoja, ki jih je za zagotavljanje ustreznih pogojev za razvoj občine potrebno aktivirati takoj. Nadaljnje etape predstavljajo območja, rezervirana za potrebe dolgoročnega razvoja (pretežno gre za območja razvoja gospodarske javne infrastrukture in posameznih središč, ki so kot taka opredeljena v urbanističnih načrtih).
(2)
Nova območja za pozidavo se v skladu s potrebami in cilji prostorskega razvoja praviloma načrtuje na območjih, kjer je možno ustvariti primerno bivalno okolje ter zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo (vključno s prometno dostopnostjo in bližino postajališč javnega potniškega prometa), oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi. Pri tem je potrebno v čim večji možni meri ohranjati naravno okolje in prepoznavno podobo naselij ter upoštevati značilnosti obstoječe pozidave.
(3)
Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo, gradnjo družbene infrastrukture ter za športnorekreacijske, poslovne, oskrbne in storitvene dejavnosti se prvenstveno določajo na območju posameznih središč in manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru. Stanovanjska gradnja se umešča tudi v druga strnjena naselja ter v podeželska območja v funkciji ohranjanja poselitve.
(4)
Širitve za potrebe gospodarstva in spremljajočih poslovnih dejavnosti se locirajo v bližino obstoječih poslovnih in gospodarskih con ter pomembnejših prometnic, kjer je možno zagotavljati ustrezno opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo, zlasti povezave z lokalnim in regionalnim prometnim omrežjem.
(5)
Turistična in športnorekreacijska infrastruktura se umešča v posamezna središča in manjša nosilna naselja v lokalnem prostoru, v minimalnem obsegu pa tudi v druga naselja. Poseben poudarek na ohranjanju in razvoju turističnih ter športnorekreacijskih dejavnosti je na osrednjih območjih za razvoj turizma in rekreacije (Slivniško jezero, Dobrina, Ponikva).
(6)
V manjšem obsegu se z zaokrožitvami in zapolnitvami obstoječih površin širijo tudi druga naselja v občini.
(7)
Na območjih, ki so zaradi različnih omejitev v prostoru manj primerna za gradnjo (neugodna konfiguracija terena, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ipd.), se stavbna zemljišča vračajo v primarno (gozdno oziroma kmetijsko) rabo in nadomeščajo na lokacijah, ki so bolj primerne za poselitev.
(8)
Prednostna območja širitve naselij so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 4 kartografskega dela.