7b538f1f-e302-4b05-887e-790551eebe6e

Občina Šentjur pokriva 222 km2 veliko območje na prehodu med vzhodnoslovenskim predalpskim hribovjem in subpanonskim svetom. Po podatkih statističnega urada RS je v njej konec leta 2012 živelo nekaj manj kot 19000 prebivalcev.

Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske značilnosti se območje občine deli na štiri makroenote: pretežno urbanizirano širše mestno območje Šentjurja ter podeželsko zaledje, ki ga sestavljajo vinorodno območje severnega dela občine, vinorodno območje osrednjega dela občine in hribovito območje južnega dela občine.

Za vinorodni območji severnega in osrednjega dela občine je značilna mozaična struktura krajine s številnimi vinogradi na prisojnih legah (občina leži na robu Šmarsko - Virštanjskega vinorodnega okoliša) in gozdovi na severnih pobočjih gričev. Na hribovitem območju južnega dela občine je teren bolj strm. Prekrivajo ga strnjeni gozdovi ter deloma travniki in pašniki. Del območja je zaradi številnih kvalitetnih prvin ohranjene narave zavarovan kot posebno varstveno območje. V nižje ležečih predelih širšega mestnega prostora Šentjurja prevladuje nečlenjena kmetijska krajina (manjši kompleksi kvalitetnih kmetijskih zemljišč). Ker gre za prostor, ki je hkrati tudi najbolj urbaniziran in privlačen za poselitev, se tu pojavljajo večji konflikti v zvezi z rabo prostora.

Osrednji vodotok v občini je reka Voglajna. Glavni pritoki (Slomščica, Pešnica in Kozarica) se vanjo stekajo na območju mesta Šentjur. Urbana zazidava vse bolj posega v poplavno ravnico porečja, kar povečuje poplavno ogroženost. V preteklosti je bila za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti že zgrajena pregrada Tratna z akumulacijskim jezerom (Slivniško jezero), ki pa zaradi neenotne lastniške strukture in načina upravljanja le deloma služi svoji primarni funkciji. Poleg poplavne ogroženosti na območju občine precejšen problem predstavljajo tudi erozijski procesi in nestabilnost terena.

V občini je glede na register prostorskih enot 108 naselij. Koncentracija poselitve je največja na širšem mestnem območju, ki vključuje mesto Šentjur s predmestnimi in primestnimi naselji. Za širše mestno območje Šentjurja je značilen kompakten poselitveni vzorec s centralnimi, gručastimi in obcestnimi naselji. Poselitev se je razvila v dveh primarnih smereh ob pomembnejših prometnicah in vodotokih. Vzdolžna os poteka v smeri sever-jug od Dramelj preko Dol in Šentjurja do Gorice pri Slivnici. Primarna prečna os v smeri vzhod-zahod poteka od Grobelna preko Šentjurja do Vrbnega, sekundarna prečna os pa se razteza med Ponikvo, Dolami in Proseniškim. Razpršena poselitev se večinoma pojavlja točkovno po pobočjih nad naselji. Vzdolž glavnih prometnic se ponekod pojavlja problem medsebojnega stapljanja naselij v sklenjena linearna območja poselitve.

Za podeželska območja je značilen izrazito razpršen poselitveni vzorec z manjšimi zaselki in gručastimi vasmi (slednje se pojavljajo predvsem v hribovitem delu). Večja koncentracija poselitve se pojavlja le na osi med Planino pri Sevnici, Lopaco in Loko pri Žusmu. Na vinorodnih območjih so nastale številne zidanice, posamič pa se pojavlja tudi počitniška gradnja. Tak poselitveni vzorec je posledica naravnih danosti in zgodovinskega razvoja ter predstavlja identitetno prvino na območju občine in regije.

Vplivi in trendi (sub)urbanizacije na območju občine se kažejo kot koncentracija poselitve, podjetij in delovnih mest v širšem mestnem prostoru (jedro, predmestje in obmestje), kjer živi približno 60 % občanov ter stagnacija in praznjenje razvojno manj zanimivih področij v osrednjem in južnem delu občine. V vinorodnem območju severnega dela občine, ki je privlačnejše za poselitev, se v veliko (tudi manjših) podeželskih naseljih populacija veča.

Glede na državno prometno omrežje ima občina zelo ugodno lego. Preko severnega dela občine poteka avtocesta A1 Koper-Lendava (daljinska cestna povezava mednarodnega pomena), ki je del V. transevropskega prometnega koridorja. Avtocesta povezuje občino in regijo s središči nacionalnega pomena (Ljubljana, Maribor), posredno pa tudi z X. transevropskim prometnim koridorjem. Prometni sistem občine se nanjo navezuje preko regionalne ceste RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur, ki avtocestni priključek Dramlje povezuje z osrednjo občinsko prometnico - glavno cesto GII 107 Celje-Dobovec (v pripravi je državni prostorski načrt za rekonstrukcijo te ceste). Regionalna cesta je problematična tako z vidika prometnih obremenitev kot tudi prometne varnosti, saj poteka neposredno preko mestnega jedra Šentjurja. V Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest do 2013 je predvidena izgradnja vzporedne navezovalne ceste Dramlje-Šentjur, za katero so že pripravljeni vsi potrebni prostorski akti. Navezovalna cesta se bo v Črnolici navezala na regionalni cesti RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje in RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica, s čimer se bodo bistveno izboljšale povezave z ožjo in širšo regijo. V okviru občine in območnega partnerstva Kozjansko in Obsotelje potekajo prizadevanja, da bi navezovalna cesta in regionalna cesta RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica predstavljali del državnega projekta tretje razvojne osi skozi regijo, kar bi bistveno izboljšalo razvojne potenciale na območju.

Preko občine poteka glavna železniška proga E 67 Zidani Most-Maribor-Šentilj-državna meja oziroma E 69 državna meja-Središče-Pragersko-Zidani Most-Ljubljana-Divača- Koper, od katere se v Grobelnem odcepi regionalna povezava št. 32 državna meja-Rogatec-Stranje-Grobelno. Železniška infrastruktura v regiji je slabo izkoriščena, pri čemer je potrebno izpostaviti zlasti neustrezno pokritost območja z javnim potniškim prometom. Poseben problem predstavljajo tudi nivojska križanja železniških prog s cestnim sistemom, ki so neugodna tako z vidika prometnih obremenitev, kot tudi prometne varnosti. V pripravi je državni prostorski načrt za izvennivojsko križanje v Grobelnem, problematika pa se deloma rešuje tudi z izgradnjo navezovalne ceste Dramlje-Šentjur.

Občina Šentjur je del Savinjske statistične regije, leži približno 10 km vzhodno od regionalnega središča Celja. Središčna lega občine v prostoru regije odpira možnosti medsebojnih navezav z več bližnjimi mestnimi središči, ki vzdolž glavne ceste Celje-Dobovec tvorijo nekakšno linearno somestje (poleg Šentjurja so to Celje, Štore, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Rogatec). Regija je upravno in gospodarsko še vedno pretežno orientirana na Celje, vendar se znotraj nje pojavljajo območna partnerstva, ki se zavzemajo za intenzivnejši razvoj lokalnega prostora. Občina Šentjur je del skupine občin, ki se enotno predstavljajo kot subregija Kozjansko in Obsotelje. Glavni motiv za nastanek partnerstva je bil poleg prostorske povezanosti in skupnih interesov predvsem relativni razvojni zaostanek območja glede na matično regijo, ki se v programskem obdobju 2007-2013 sicer uvršča med bolj razvite v Sloveniji.

Gospodarstvo Savinjske statistične regije je v preteklosti temeljilo na relativno ozki industrijski bazi, ki se je slabše prilagajala spremenjenim tržnim pogojem v zadnjih desetletjih. Industrijska podjetja so začela propadati, pri tem pa je brez dela ostalo veliko ljudi. Izobrazbena struktura teh brezposelnih je bila nizka, saj v industriji do takrat večinoma ni bilo potrebe po visokokvalificirani delovni sili. Medtem ko se je regija kot celota gospodarsko deloma že prilagodila in začela dosegati pozitivne rezultate, pa so robna (zlasti obmejna) območja začela zaostajati v razvoju. Ključni problemi subregije Kozjansko in Obsotelje so nizka stopnja urbanizacije (mestni naselji sta le Šentjur in Rogaška Slatina), velika razpršenost poselitve, velik delež zaposlenih v kmetijskih dejavnostih, nizka gospodarska razvitost in posledično veliko število dnevnih migrantov ter brezposelnih.

Razlike se kažejo tudi med posameznimi območji znotraj občine. Koncentracija delovnih mest je izrazitejša v širšem mestnem prostoru, kjer je več kot 80 % vseh delovnih mest v občini, pri čemer pa je večina (60 % celote) teh še vedno vezanih na mesto in predmestje. Število delovnih mest začne naglo upadati na obrobju (manjši fokusi so le v Loki pri Žusmu in Planini pri Sevnici) in je izrazito pod povprečjem v osrednjem, pretežno podeželskem delu občine, kar je povezano z manjšo lokacijsko privlačnostjo (neugoden teren za gradnjo, izrazito slaba dostopnost, slabše razvita družbena in gospodarska javna infrastruktura).

Struktura dejavnosti v občini kaže na nezaključen proces terciarizacije - čeprav storitvene dejavnosti že prevladujejo, je delež in zlasti pomen (tehnološko manj zahtevne) industrije še vedno velik. Določeni sektorji storitvenih dejavnosti so izrazito šibki, pri čemer je potrebno posebej izpostaviti turizem, ki je sicer ena izmed bolj razvitih panog v regiji (zdraviliški turizem v Laškem, Podčetrtku in Rogaški Slatini, izletniški in podeželski turizem na vinorodnih območjih itn.).

V celoti manjša gospodarska razvitost in aktivnost občino zaenkrat še postavljata v podrejen položaj v Savinjski statistični regiji. Vzorec dnevnih delovnih migracij kaže odvisnost od nadrejenih gravitacijskih središč, pri čemer pa se zlasti mesto Šentjur že uveljavlja kot zaposlitveni center (mikro)regionalnega pomena. Kot središče medobčinskega pomena v državni strategiji prostorskega razvoja sicer dobiva manj vidno vlogo med mesti v tem delu regije (Obsotelje in Kozjansko), saj je somestju Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina dodeljena vloga središča regionalnega pomena.

Eno izmed ključnih vprašanj pri opredeljevanju strategije prostorskega razvoja, pa tudi drugih občinskih razvojnih programov, je pozicioniranje občine in še posebej občinskega središča v odnosu do ožjega in širšega regionalnega prostora. Občina v zadnjih letih aktivno oblikuje lastno strategijo razvoja (Dolgoročni razvojni program Občine Šentjur za obdobje 2004-2013) in se hkrati vključuje v različne regionalne pobude (npr. Območno razvojno partnerstvo Obsotelje in Kozjansko, LAS - lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja „Od Pohorja do Bohorja“, projekt „Bioregija“). Sočasno se povečuje tudi intenziteta razvojnih (opazen je zlasti povečan interes investitorjev za razvoj dejavnosti na lokacijah ob pomembnejših prometnicah) in poselitvenih pritiskov od zunaj.

Problematika opremljenosti z gospodarsko javno infrastrukturo se kaže na področjih vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda. Prenova in ureditev statusa je potrebna zlasti v tistih območjih, kjer je oskrba z vodo urejena še z vaškimi vodovodi. Načrtovana je ureditev celovitega kanalizacijskega sistema, ki je deloma že realiziran v osrednjem urbaniziranem delu občine. V zalednih ruralnih predelih je slabše urejeno tudi prometno omrežje. Nepregleden sistem prometnic in ponekod tudi slaba kvaliteta vozišč predstavljata problem predvsem z vidika razvoja turizma na območju. Odlaganje in predelava odpadkov sta urejena v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje. Objekti mehansko-biološke obdelave v sklopu centra delujejo na lokaciji v Bukovžlaku na meji med občinami Šentjur, Štore in Celje.

Področje urejanja in gospodarjenja s prostorom ter varstva in zaščite okolja bistveno vpliva na nadaljnje možnosti dolgoročnega razvoja. Na podlagi tega Občina Šentjur poudarja tiste segmente gospodarskega in posledično prostorskega razvoja, ki jih nudijo položaj v širšem prostoru, naravne danosti in ustvarjene razmere. Ključne primerjalne prednosti občine so: