(1)
Območje mesta Šentjur (vključuje mesto Šentjur ter z njim funkcijsko in prostorsko povezane dele naselij Bezovje pri Šentjurju, Botričnica, Hruševec, Kameno, Krajnčica, Lokarje, Podgrad, Rifnik, Šibenik in Vrbno) se razvija kot medobčinsko središče s ključnimi upravnimi, izobraževalnimi, kulturnimi in drugimi družbenimi funkcijami, turistično in športnorekreacijsko ponudbo, storitvenimi dejavnostmi ipd. Krepi se zlasti dejavnosti, ki glede na funkcijo mesta v omrežju naselij do sedaj niso bile dovolj razvite (turizem, šport in rekreacija, kulturne dejavnosti, gospodarstvo) ter dejavnosti, ki predstavljajo primerjalno prednost mesta glede na regionalni prostor (izobraževalne dejavnosti).
(2)
Prometno omrežje in omrežje javnega potniškega prometa
(2.1) Hrbtenico prometnega sistema na območju mesta tvorijo glavna cesta GII 107 Celje-Rogaška Slatina in serija regionalnih cest (RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur, ki mesto povezuje z avtocesto, RII 423 Šentjur-Lesično -Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje, RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica in RIII 681 Laško-Breze-Šentjur. Na osnovni prometni križ se navezuje mestni ulični sistem, ki napaja robna, pretežno stanovanjska območja. Skozi mesto poteka tudi glavna železniška proga E 67 Zidani Most-Maribor-Šentilj-državna meja oziroma E 69 državna meja-Središče-Pragersko-Zidani Most-Ljubljana-Divača-Koper.
(2.2) Načrtuje se precejšnje izboljšave državnega (regionalnega) prometnega omrežja. Predvidena je rekonstrukcija glavne ceste GII 107 (državni prostorski načrt je v izdelavi), s katero naj bi se trasa v vzhodnem delu mesta nekoliko pomaknila proti jugu in izravnala. V sklopu rekonstrukcije je možna tudi prilagoditev koridorja potrebam kolesarjev in pešcev ter ureditev ustreznih navezav na lokalno prometno omrežje.
(2.3) Na vzhodnem robu mesta se v skladu z veljavnim občinskim podrobnim prostorskim načrtom načrtuje izgradnja navezovalne ceste Dramlje (avtocestni priključek) - Šentjur. Načrtovanih je več navezav na mestno prometno omrežje - poleg osrednjega priključka na rekonstruirano glavno cesto GII 107 Celje-Rogaška Slatina; še priključki na regionalne ceste RII 423 Šentjur-Lesično-Podsreda-Bistrica ob Sotli-Polje, RII 424 Boštanj-Planina-Dežno-Črnolica in RIII 681 Laško-Breze-Šentjur ter priključek na lokalno cesto Črnolica-Grobelno.
(2.4) V lokalnem cestnem omrežju se načrtujeta dva večja posega. Za razbremenitev prometnega sistema v mestnem jedru in izboljšanje dostopa do stanovanjskih sosesk na zahodnem robu mesta se na desnem bregu Pešnice uredi (že z veljavnimi prostorskimi akti občine načrtovana) zahodna mestna cesta s priključkom na regionalno cesto RI 234 Dramlje-Dole-Šentjur na severnem in Ljubljansko cesto na južnem delu. Predvidena je tudi modifikacija trase lokalne ceste Hruševec-Vrbno med mostom čez Kozarico in zahodnim robom strnjenega dela naselja Hruševec ter med mostom čez Voglajno in Vrbnim (z možnostjo ureditve izvennivojskega križanja z železnico). Obstoječi odsek ceste skozi naselje se tako razbremeni tranzitnega prometa, na njem pa se omogoči tudi ureditev peš in kolesarskega prometa.
(2.5) Ostale mestne ceste se postopoma rekonstruira, pri čemer se posebna pozornost posveča ureditvi koridorjev za pešce in kolesarje na nevarnih in prometno bolj obremenjenih odsekih. Boljša pretočnost prometa in prometna varnost se zagotavlja z ureditvijo krožišč na prometno obremenjenih lokacijah, kjer prostorske možnosti to dopuščajo, in izvennivojskih križanj z železnico na vseh pomembnejših prometnicah v naselju.
(2.6) Železniško omrežje se ohranja v obstoječem obsegu in posodablja. Infrastruktura v sklopu glavnih železniških povezav se prilagaja za potrebe uvedbe hitre železnice. Izboljšuje se izkoriščenost omrežja za potrebe javnega potniškega prometa na relacijah intenzivnejših dnevnih delovnih in šolskih migracij. Osrednjo železniško postajo v jedru mesta se naveže na sisteme kolesarskih stez in pešpoti zlasti v povezavi z izobraževalnimi in drugimi javnimi ustanovami.
(2.7) Kolesarske steze in pešpoti se razvija skladno z načrtovanim razvojem cestnih prometnic in konceptom zelenega sistema naselja. Prednostno se oblikuje poti ob zelenih oseh vzdolž vodotokov in prečne navezave na območja družbene infrastrukture (staro in novo mestno jedro, izobraževalne ustanove, športnorekreacijski kompleksi). V iztekih se sistem kolesarskih stez in pešpoti navezuje na obstoječo infrastrukturo izletniških točk v okolici (Rifnik, Slivniško jezero itn.).
(2.8) Ohranja se obstoječe omrežje postaj (avtobusna in železniška postaja v mestnem jedru) in postajališč. Izboljšuje se izkoriščenost regionalnega železniškega omrežja za potrebe javnega potniškega prometa na relacijah dnevnih delovnih in šolskih migracij. Regionalni avtobusni promet se prednostno razvija na relaciji Celje-Štore-Šentjur-Proseniško-Celje oziroma obratno.
(2.9) z ureditvijo ustreznih povezav in postajališč na primernih lokacijah se povezuje različne oblike javnega potniškega in drugega, zlasti kolesarskega in peš prometa (s poudarkom na lokacijah izobraževalnih ustanov in stanovanjskih sosesk, tako da se zagotavlja ustrezen radij dostopnosti javnega prometa z vidika pešcev).
(2.10) Sistem javnih površin za mirujoči promet se prednostno razvija na območjih starega (za aktiviranjem primernih površin v zaledju stavb, s čimer se sprostijo javne površine v sklopu Ulice skladateljev Ipavcev) in novega mestnega jedra (intenzifikacija rabe obstoječih in zagotavljanje novih površin v sklopu prenove območja) ter na drugih lokacijah širšega javnega pomena (izobraževalne ustanove, športnorekreacijski kompleksi, centralno pokopališče).
(2.11) Načrtuje se ureditev sistema garažnih hiš z izvedbo prenove na lokacijah obstoječih nizov garažnih objektov v blokovskih soseskah severno od mestnega jedra.
(2.12) Ustrezne površine za mirujoči promet se zagotavlja tudi v okviru ureditve vseh večjih območij prenove, notranjega razvoja in širitev.
(3)
Druga gospodarska javna infrastruktura
(3.1) Oskrba s pitno vodo na območju mesta je urejena preko centralnega vodovodnega sistema Šentjur. V skladu z operativnim programom oskrbe s pitno vodo je v obdobju do leta 2015 predvidena priključitev vseh uporabnikov na javno vodovodno omrežje. Načrtovana je posodobitev omrežja z namenom, da se izboljšata njegova učinkovitost in kakovost. Posebna pozornost se posveča prenovi dotrajanih delov omrežja, kjer so še v rabi azbestne cevi.
(3.2) Kanalizacijsko omrežje na območju mesta je v pretežnem delu zgrajeno. Starejši deli omrežja imajo mešani sistem odvajanja odpadnih voda. Ob Voglajni v zahodnem delu območja mesta je bila nedavno urejena centralna čistilna naprava za 13000 populacijskih enot. Načrtovana je sanacija in dograditev omrežja z uvedbo ločenega sistema odvodnjavanja v skladu z izdelanim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. Načrtuje se priključitev vseh uporabnikov na kanalizacijsko omrežje in posredno na centralno čistilno napravo.
(3.3) Izboljšuje se izkoriščenost distribucijskega plinovodnega omrežja na območju mesta in širše s priključevanjem večjih porabnikov energije (javne ustanove, industrijski porabniki ipd.) in uporabnikov, ki ne uporabljajo obnovljivih virov energije. Za del območja se načrtuje izgradnja sistema daljinskega ogrevanja na biomaso.
(3.4) V severnem delu mesta je urejeno centralno pokopališče za celotno območje. V skladu s potrebami se na obstoječi lokaciji pokopališča zagotavljajo površine za širitev, pri čemer se posebna pozornost posveča ureditvi površin za mirujoči promet.
(4)
Razporeditev dejavnosti
(4.1) Ožje mestno območje Šentjurja, ki je obravnavano v urbanističnem načrtu, vključuje:
(4.2) S celovito prenovo kompleksa podjetja Alpos (pri čemer je predhodno potrebno zagotoviti ustrezne finančne in prostorske pogoje za selitev aktivnega dela proizvodnje v južni del industrijske cone) ter delno prenovo in intenziviranjem rabe ostalih površin se krepi vloga novega mestnega jedra kot primarnega programskega fokusa v mestu ter širšem občinskem in regionalnem prostoru. Vanj se pretežno umeščajo mestotvorne centralne dejavnosti (uprava, storitve, poslovne, trgovske, izobraževalne, kulturne in druge podobne dejavnosti). Poleg družbene infrastrukture se večji poudarek namenja umestitvi storitvenih (zlasti turističnih) dejavnosti. Pri tem je potrebno zagotoviti ustrezno razporeditev programov med starim in novim jedrom.
(4.3) Staro mestno jedro ob cerkvi sv. Jurija se z delno prenovo (ob upoštevanju dediščinskih kvalitet) in revitalizacijo razvija kot sekundarni programski fokus s poudarkom na izobraževalnih, kulturnih in storitvenih (zlasti turističnih) dejavnostih.
(4.4) S prestavitvijo trase glavne ceste ter prenovo opuščenih objektov in površin v južnem delu kompleksa se omogoča razvoj Šolskega centra Šentjur kot osrednjega izobraževalnega središča občine in ožje regije. Dejavnosti centra se dopolnjuje z umestitvijo športnorekreacijskih programov in večnamenske dvorane za potrebe športa, kulture ter kongresnih in drugih podobnih dejavnosti s spremljajočimi programi.
(4.5.) V okviru stanovanjskih sosesk se ohranja in še naprej razvija manjše fokuse centralnih dejavnosti, s katerimi se zagotavlja ustrezno opremljenost z osnovnimi oskrbnimi (npr. trgovina), izobraževalnimi (osnovne šole, vrtci) in športnorekreacijskimi dejavnostmi v minimalnem radiju dostopnosti (peš dostop) za lokalno prebivalstvo. Nove kapacitete se zagotavlja v okviru večjih območij notranjega razvoja in širitev, pri čemer je poudarek zlasti na posodobitvi in dopolnitvi mreže vzgojno varstvenih ustanov (rezervira se variantne lokacije za umestitev vrtca na območjih ob navezovalni cesti in v severnem delu mesta ob Pešnici) ter sočasni umestitvi ustreznih športnorekreacijskih površin.
(4.6) Poleg površin za dvoranske športe v sklopu Šolskega centra Šentjur se za potrebe nadaljnjega razvoja športnorekreacijskih dejavnosti nove kapacitete zagotavlja tudi z intenziviranjem rabe na območju Športnega parka ter realizacijo že v preteklosti načrtovanih ureditev v sklopu kompleksa Rebre (športnorekreacijske ureditve v naravi - trim steze, tematske poti ipd.). Športnorekreacijske objekte se ohranja in v skladu z dinamiko rasti na novo ureja tudi v okviru manjših fokusov centralnih dejavnosti (zlasti izobraževalnih ustanov) v pretežno stanovanjskih območjih.
(4.7) Razvoj proizvodnih dejavnosti se prednostno zagotavlja z aktiviranjem prostih površin v industrijski coni (južno od železnice) z ustreznimi podpornimi ukrepi in spodbudami ter izboljšavo prometnih povezav (navezovalna cesta).
(4.8.) Površine za razvoj manjših proizvodnih in obrtnih dejavnosti ter še posebej storitvenih dejavnosti se zagotavlja z delno prenovo in intenziviranjem rabe ter širitvijo poslovnih in gospodarskih con ob glavni in regionalnih cestah v južnem delu območja mesta. Pri tem je poudarek zlasti na razvoju območja ob navezovalni cesti z optimalnimi povezavami z občinskim in regionalnim prometnim omrežjem ter industrijsko cono.
(4.9) Površine za stanovanjsko gradnjo se zagotavlja z delno (funkcijsko in oblikovno) prenovo in intenziviranjem rabe (zlasti z višjimi gostotami zazidave na robu mesta) v okviru obstoječih stanovanjskih območij oziroma na novih površinah. Le-te so predvidene predvsem kot zaokrožitev robnih stanovanjskih območij na lokacijah, odmaknjenih od glavnih prometnic in gospodarskih con z ustreznimi navezavami na družbeno in gospodarsko javno infrastrukturo ter zelene površine in krajino v okolici mesta.
(4.10) Problematika poplavne ogroženosti se rešuje z izvedbo ukrepov, predvidenih v veljavnem prostorskem načrtu za industrijsko cono ter z izgradnjo suhih zadrževalnikov Črnolica na Voglajni (v okviru projekta izgradnje navezovalne ceste Dramlje-Šentjur) in Lokarje na Pešnici.
(5)
Urbanistično oblikovanje naselja
(5.1) Naselbinska struktura se prilagaja značilni konfiguraciji terena. Središče mesta s starim jedrom na vzpetini ob cerkvi Sv. Jurija in novim jedrom v dolini pod njo je zraslo severno od sotočja Voglajne s Pešnico in Kozarico. Od tu se mesto razširja vzdolž rečnih dolin ter se naslanja na obla pobočja gričevja, ki omejujejo rast v drugih smereh in tako določajo značilno zvezdasto zasnovo stavbnega tkiva.
(5.2) Na pretežno pozidanih površinah s kvalitetno obstoječo zasnovo se ohranja obstoječa arhitekturna in urbanistična tipologija. Možni so minimalni posegi v stavbno tkivo, predvsem kot zaokrožitve in zapolnitve posameznih gradbenih vrzeli, s čimer se viša gostota pozidave. Posebna pozornost se posveča ohranitvi oziroma oblikovanju odprtih javnih in poljavnih površin.
(5.3) Z delno prenovo in zgostitvijo pozidave se sanira bolj redko poseljena robna stanovanjska območja ter poslovne in gospodarske cone. Zlasti na območju poslovnih in gospodarskih con se zagotavlja večje poenotenje oblikovnih značilnosti kot so barve fasad, razporeditev stavbnih mas, umestitev objektov za oglaševanje ipd. Posebna pozornost se posveča ureditvi javnih in poljavnih odprtih (zlasti zelenih) površin, na območjih poslovnih in gospodarskih con pa tudi primernemu oblikovanju robnih površin na prehodu v okoliško pozidavo (zeleni pasovi, tipologija stavb).
(5.4) Oblikovna prenova je predvidena na območju starega mestnega jedra, južnega dela novega mestnega jedra in kompleksa Šolskega centra Šentjur.
(5.5) Delna prenova starega mestnega jedra se izvaja s poudarkom na ohranitvi in revitalizaciji naselbinske ter arhitekturne kulturne dediščine. Posebna pozornost se posveča primerni ureditvi odprtih javnih in poljavnih površin, zlasti samega trškega prostora in posameznih manjših trgov med stavbami. Ohranitev značilnih vedut na jedro se zagotavlja z omejevanjem višinskih gabaritov stavb v njegovi okolici, predvsem pa z ohranitvijo nepozidanega zelenega pasu na njegovem robu (vključno z zeleno cezuro med severnim robom mesta in Botričnico).
(5.6) Južni del novega mestnega jedra se s celovito prenovo industrijskega kompleksa Alposa oblikuje v osrednji prostorski poudarek mesta. Območje se nameni intenzivnejši pozidavi z višinskimi gabariti, ki lahko presegajo obstoječe maksimalne gabarite v mestu. Posebna pozornost se posveča sočasni ureditvi odprtih javnih in poljavnih površin kot so trgi, manjši parki, peš cone ipd.
(5.7) S celovito prenovo kompleksa Šolskega centra Šentjur se sanira degradiran južni del z opuščenimi kmetijskimi objekti in površinami. Predvidena prestavitev trase glavne ceste omogoča tudi preureditev parternih površin (ureditev večnamenskega zunanjega prostora) in povezav med obema deloma kompleksa.
(5.8) Na nepozidanih območjih in večjih novih zazidljivih površinah se struktura pozidave oblikuje v skladu z načrtovanim programom ob upoštevanju robnih pogojev, ki jih narekujejo kvalitetni vzorci na sosednjih območjih. Na območjih, ki so bližje mestnemu jedru, se uvaja višje gostote zazidave, medtem, ko se na robnih območjih mestnega prostora ohranja večji delež zelenih površin.
(5.9) Posebna pozornost se posveča oblikovanju robov mestnega prostora ob primarnih prometnih povezavah. Nadaljnja širitev pozidave se v teh smereh omejuje. Na vzhodnem robu mejo mestnega prostora predstavlja načrtovana navezovalna cesta, na severnem in južnem robu pa se razmejitev oblikuje v skladu s konfiguracijo terena. Kot naravne meje pozidave se varuje gozdne kline v osrednjem delu ter reliefni rob Rifnika v južnem delu mesta. Na zahodnem robu ni izrazite naravne ali umetne meje - zelena cezura med Šentjurjem in Vrbnim se varuje z ohranjanjem primarne (kmetijske) rabe na območju.
(5.10) Na območjih ob vodotokih se ohranja in dopolnjuje varovalne zelene rekreacijske pasove. Ohranja in dopolnjuje se zelene poteze ob pomembnejših prometnicah. Kjer prostorske možnosti to dopuščajo, se ob njih uredi drevorede. Pasove linijske vegetacije se oblikuje tudi na zunanjih robovih proizvodnih območij in območij poslovnih con, zlasti na prehodu v stanovanjska območja in krajino.
(6)
Zeleni sistem
(6.1) Prednostno se ureja medsebojne povezave med različnimi prvinami oziroma elementi zelenega sistema. Obstoječe poti se dopolni in nadgradi z novimi pešpotmi in kolesarskimi stezami ter poveže s koridorji za kolesarje in pešce v okviru prometnic, tako da se oblikuje celovit sistem, ki med seboj povezuje vse ključne elemente zelenega sistema (športnorekreacijske površine, parke, obvodne zelene pasove, rekreacijske gozdove na robu mesta ipd.), območja družbene infrastrukture in stanovanjska območja, tematske in druge poti ter izletniške točke v neposredni okolici mesta (Rifnik, Resevna itn.). Posebna pozornost se posveča ureditvi peš in kolesarskih povezav s turističnim in rekreacijskim območjem ob Slivniškem jezeru.
(6.2) Kot osnovni gradnik zelenega sistema se oblikuje zelene osi ob vodotokih s poudarkom na osrednji osi, ki se razteza ob Pešnici in Voglajni, pri čemer se posebna pozornost posveča ustrezni ureditvi in predstavitvi ohranjenih prvin narave, zaradi katerih ima Voglajna poseben naravovarstveni status. Opremi se jih z minimalno rekreacijsko infrastrukturo - poleg peš in kolesarske poti se uredi prostore za počitek, informacijske točke, dostope do vode ipd. Ob poteh se ohranja in dopolnjuje drevorede.
(6.3) Ohranja in dopolnjuje se ponudba Športnega parka kot osrednjega športnorekreacijskega območja mesta. Sekundarni fokus športnorekreacijskih dejavnosti se oblikuje v sklopu Šolskega centra Šentjur, kjer je predvidena izgradnja večnamenske dvorane za potrebe športa ter kulturnih, kongresnih in drugih dejavnosti ter ureditev športnorekreacijskih površin na sotočju Voglajne in Slomščice. Z ureditvijo rekreacijskih površin v naravnem okolju (trim steza, tematske in učne poti ipd.) se intenzivira raba na območju kompleksa Rebre.
(6.4) Poleg večjih športnorekreacijskih objektov se v zeleni sistem vključuje tudi dvorane ob šolah ter manjša športna in druga igrišča ob izobraževalnih in drugih javnih stavbah ter v sklopu stanovanjskih sosesk. Sistem igrišč se ohranja in dopolnjuje tako, da se zagotavlja enakomerna dostopnost do javnih športnorekreacijskih površin na celotnem območju mesta.
(6.5) V zeleni sistem naselja se vključuje tudi obstoječe kvalitetne javne in poljavne površine v okviru jedra in stanovanjskih sosesk (pretežno blokovna gradnja). Z razbremenitvijo prometnic in ureditvijo parkirnih hiš bo možno v jedru naselja pridobiti nove odprte površine (parki, drevoredi, igrišča) in jih smiselno vključiti v zeleni sistem. Kot pomemben mikroelement zelenega sistema se ohranja in na novo ureja odprte poljavne površine v stanovanjskih soseskah, ozelenjene parkirne površine, na primernih lokacijah pa tudi površine namenjene vrtičkarjem.
(6.6) Odprte javne prostore ter parkovne ureditve se ohranja (Mestni trg), ustrezno prenavlja (Zgornji trg), dopolnjuje ter medsebojno povezuje. Ustrezen obseg in enakomerno dostopnost javnih (trgi) ter zelenih površin (otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine) se zagotavlja tudi v okviru notranjega razvoja in širitev.
(6.7) Ohranja se gozdne kline na vzhodnem, zahodnem in južnem robu ter se jih s primernimi rekreacijskimi rabami povezuje z zelenim sistemom mesta.
(6.8) V zeleni sistem se vključuje tudi zelene poteze iz točke (5.9) in (5.10) tega člena.