(1)
Razvoj dejavnosti in raba prostora v Občini Šentjur ohranjata kontinuiteto prostorskega urejanja, ki izhaja iz kvalitetnih rešitev prostorskih dokumentov, izdelanih v preteklosti. Zasnova prednostnih območij za razvoj dejavnosti temelji na osnovni delitvi prostora občine kot je opredeljena v izhodiščih v poglavju II/1.1. strateškega dela.
(2)
Preglednica 1: Členitev občinskega prostora na makroenote in podenote
+-------------------+-------------------------------------------+ |MAKROENOTA |PODENOTA | +-------------------+-------------------------------------------+ |(A) širše mestno |(A1) mesto Šentjur | |območje Šentjurja +-------------------------------------------+ | |(A2) severno obrobje mestnega prostora | | +-------------------------------------------+ | |(A3) območje Slivniškega jezera | +-------------------+-------------------------------------------+ |(B) vinorodno |(B1) Drameljske gorice | |območje severnega +-------------------------------------------+ |dela občine |(B2) območje Dolge Gore | | +-------------------------------------------+ | |(B3) območje Ponikve | +-------------------+-------------------------------------------+ |(C) vinorodno |(C1) južno obrobje mestnega prostora | |območje osrednjega +-------------------------------------------+ |dela občine |(C2) območje Kalobja | | +-------------------------------------------+ | |(C3) območje Slivnice | +-------------------+-------------------------------------------+ |(D) hribovito |(D1) območje Planine | |območje južnega +-------------------------------------------+ |dela občine |(D2) območje Prevorja | | +-------------------------------------------+ | |(D3) območje Žusma | +-------------------+-------------------------------------------+
(3)
Širše mestno območje Šentjurja
(3.1) Pretežno urbanizirano območje mesta (medobčinsko središče) predstavlja najpomembnejšo aglomeracijo lokalne skupnosti s koncentracijo centralnih, poslovnih, proizvodnih, športnorekreacijskih in turističnih dejavnosti ter stanovanj. Njegova vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih in športnorekreacijskih dejavnosti ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo.
(3.2) Severno obrobje mestnega prostora predstavlja delno urbanizirano območje primestnih naselij, v katerem se predvideva zmeren do intenziven razvoj poselitve. Robnim naseljem (Ponikva, Dramlje in Proseniško) se kot lokalnim središčem zalednih podeželskih območij krepita vloga in pomen z umeščanjem manjših fokusov centralnih dejavnosti, športnorekreacijske infrastrukture, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zagotavljanjem možnosti za razvoj stanovanjske gradnje. Na območju Proseniškega in Ponikve se prednostno razvijajo turistični potenciali (kompleks graščine Blagovna z ribniki, kulturna dediščina ter ohranjena narava v naseljih in njihovi okolici). Posebna pozornost se posveča razvoju dejavnosti v navezavi na pomembnejšo prometno infrastrukturo (železniško omrežje, načrtovana navezovalna cesta Dramlje-Šentjur).
(3.3) Ob Slivniškem jezeru se oblikuje osrednja občinska turistična destinacija. Ob upoštevanju potencialov, značilnosti vodnega in obvodnega prostora ter kvalitetnih prvin narave, zaradi katerih ima Slivniško jezero status ekološko pomembnega območja, se oblikuje programske fokuse športnorekreacijskih dejavnosti in turistične infrastrukture na točkah dostopa do jezera. Zaradi občutljivosti naravnega okolja in zagotavljanja poplavne varnosti dolvodno se večje turistične kapacitete usmerjajo v Gorico pri Slivnici in druga naselja v neposredni bližini.
(3.4) V odprtem prostoru v okolici mesta se prednostno ohranja kulturna krajina z vidika turističnih in rekreacijskih potencialov. Na strnjenih kompleksih kvalitetnih kmetijskih zemljišč se še nadalje ohranja kmetijstvo.
(4)
Vinorodna območja severnega in osrednjega dela občine
(4.1) Dejavnosti se razvija v funkciji ohranjanja poseljenosti (se pravi zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje in delo lokalnega prebivalstva) in vzdrževanja podobe kulturne krajine na območju. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije.
(4.2) Glede na naravne danosti in možnosti povezav s sorodnimi območji v sosednjih občinah (Šmarsko - Virštanjski vinorodni okoliš) se ohranja in nadalje razvija (predvsem z aktiviranjem območij, ki so bila za ta namen opredeljena že v preteklosti) vinogradništvo. Ohranja in razvija se tudi športnorekreacijske in turistične potenciale vezano na kvalitetne prvine narave (Drameljski in Zagajski potok, rastišče velikonočnice na Boletini pri Ponikvi itn.).
(4.3) Ohranja se vloga manjših lokalnih središč (Kalobje) in manjših nosilnih naselij v lokalnem prostoru (Dolga Gora, Slivnica pri Celju), s katerimi se zagotavlja minimalna opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi v ožjem radiju dostopnosti večine naselij ter možnost razvoja turistične ponudbe. Višja raven ponudbe se zagotavlja v večjih lokalnih središčih na obrobju širšega mestnega območja.
(5)
Hribovito območje južnega dela občine
(5.1) Dejavnosti se razvija v funkciji ohranjanja poseljenosti (se pravi zagotavljanja ustreznih pogojev za bivanje in delo lokalnega prebivalstva) in vzdrževanja podobe kulturne krajine na območju. Poleg trajnostnih oblik kmetijstva in gozdarstva se spodbuja razvoj dopolnilnih dejavnosti, zlasti turizma, športa in rekreacije v navezavi na kvalitetne prvine narave (območje Bohorja, obrobje Kozjanskega itn.).
(5.2) Poseben poudarek se posveča razvoju Planine pri Sevnici kot vodilnemu naselju tega dela občine in regije. Njena vloga in pomen se krepita z umeščanjem novih fokusov centralnih, poslovnih in športnorekreacijskih dejavnosti, razvojem turizma (kompleks gradu Planina s parkom), aktiviranjem obstoječe gospodarske cone ter z zagotavljanjem zadostnih kapacitet za stanovanjsko gradnjo.
(5.3) Ostalim središčem na območju (Lopaca, Loka pri Žusmu) se krepi vlogo in funkcije kot nosilcem razvoja lokalnih območij z umeščanjem manjših fokusov centralnih dejavnosti, športnorekreacijske infrastrukture, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter zagotavljanjem možnosti za razvoj stanovanjske gradnje. V Loki pri Žusmu se ohranja obstoječa gospodarska cona.
(5.4) Na območju Dobrine se ob termalnih vrelcih razvija zdraviliški turizem.
(6)
Za območje mesta Šentjur ter urbana naselja Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Proseniško se izdela urbanistični načrt.
(7)
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so razvidna iz grafičnih prikazov na listu 1 kartografskega dela.