TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba obsojenca se kot neutemeljena zavrne.

II. Obsojenec mora nastopiti kazen zapora 13.10.2025 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper, Ankaranska cesta 3b, Koper.

III. Zahteva za izločitev sodnikov Višjega sodišča v Kopru se kot nedovoljena zavrže.

Odlog po 1. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1 in sicer, da obsojenec ni sposoben nastopiti kazni zapora zaradi bolnišničnega zdravljenja, je namreč neizkazan že spričo tega, da obsojenec v prošnji ni zatrjeval, da se nahaja v bolnišnici in tega tudi sedaj v pritožbi ne izpodbija.

Glede zakonskega razloga po 2. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki je podan takrat, ko kdo v obsojenčevi družini umre, ali je huje bolan in nujno potrebuje obsojenčevo pomoč, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da obsojenec ni dokazal hujše bolezni svoje tašče, niti tega, da tašča, ki živi v Ukrajini, nujno potrebuje njegovo pomoč.

Pritožbena razlaga obsojenca, da bi ga sodišče prve stopnje moralo pozvati k dopolnitvi prošnje s predložitvijo potrebne dokumentacije, ni utemeljena, saj določba drugega odstavka 25. člena ZIKS-1 izrecno navaja, da je k prošnji za odlog treba predložiti tudi dokaze za odločitev. To pomeni, da bi ustrezna dokazila moral predložiti že sam obsojenec k prošnji, česar pa ni storil. Tudi sedaj v pritožbi ne navaja, zakaj tega ni storil oziroma ni mogel storiti.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločbo sicer res izdalo 20. 3. 2025 oziroma šest mesecev po podaji prošnje za odlog, ker pa je obsojenec sam predlagal odlog kazni za tri mesece, to pomeni, da je bilo njegovi prošnji, čeprav je bila ta zavrnjena, dejansko ugodeno celo za daljše obdobje, kot je sam predlagal. Glede na to, da se je postopek zavlekel tudi zaradi vročanja obsojencu v tujino, je dalje ugotoviti, da je od podaje prošnje pa do trenutka, ko je sodišče druge stopnje prejelo pritožbo v obravnavo, minilo že 10 mesecev, torej znatno več, kot je sam predlagal v svoji prošnji.