Umrli do pokopa praviloma leži v mrliški vežici, le izjemoma je dovoljeno čuvanje umrlih v domači hiši s predhodnim soglasjem upravljalca in upravnega organa.
Prevoz umrlega s kraja smrti, na kraj kjer se čuva, je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
Prevoz umrlega je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili.