5. člen
Stalna pripravljenost
Trajanje in razporejanje stalne pripravljenosti se lahko uredi le s soglasjem zdravnika. Zdravnika, ki takšnega soglasja ne da, zavod ne sme oškodovati ali kako drugače diskriminirati.
S kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike se lahko določijo primeri, ko se lahko zdravnike v pripravljenost razporedi z enostranskim aktom delodajalca oziroma s sporazumom med zavodom in sindikatom v zavodu.
Če soglasja iz prvega odstavka ne želi dati večje število zdravnikov, lahko zavod zdravnika razporedi v stalno pripravljenost z enostranskim aktom, vendar največ osemkrat mesečno v povprečju šestih mesecev, pri čemer ena stalna pripravljenost ne sme trajati več kot 16-ur od ponedeljka do petka oziroma ne več kot 24-ur ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je lahko zdravnik razporejen v stalno pripravljenost le trikrat mesečno v povprečju treh mesecev.
V primeru, ko se stalna pripravljenost, kot svetovanje, zagotavlja samo preko telekomunikacijskih sredstev, se takšna pripravljenost uredi z dogovorom med zavodom in zdravnikom.