Stavbna pravica se sme ustanoviti na tistih nepremičninah v lasti občine, ki jih le-ta trajno ne potrebuje za svoje potrebe in je ustavitev stavbne pravice bolj ekonomsko utemeljena od prodaje predmetne nepremičnine ali če je to v danih okoliščinah edini način gospodarne uporabe tega premoženja.
Za postopek ustanovitve stavbne pravice se smiselno uporabljajo zakonske in podzakonske določbe o razpolaganju s stvarnim premoženjem.
Stavbne pravice se ne sme ustanoviti na nepremičnini s statusom grajenega javnega dobra.
Stavbno pravico je treba določiti racionalno in gospodarno, tako da le-ta obremenjeno nepremičnino čim manj obremenjuje.
V pogodbi o stavbni pravici se vsebino stavbne pravice natančno določi in se jo praviloma prikaže tudi na pogodbi priloženi skici.
V tem odloku je beseda imetnik stavbne pravice uporabljena za osebo, ki dejansko izvede s stavbno pravico povezano investicijo in za osebo, na katero morebiti le-ta prenese stavbno pravico.