19. člen se v celoti črta in nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Splošna merila in pogoji za posamezne vrste posegov v prostor
Lege novozgrajenih objektov morajo slediti gradbenim linijam obstoječih objektov ob ulicah in drugim obstoječim gradbenim linijam v prostoru, kar velja tudi za nezahtevne in enostavne objekte (razen nadstreškov in podzemnih objektov). Če gradbene linije v prostoru ni, je gradbena meja, do katere lahko segajo objekti, pogojena z regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov.
Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov.
Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami. Izjemoma je postavitev (orientacija) stavb lahko drugačna, če se v projektni dokumentaciji utemelji, da postavitev stavbe upošteva ohranjen identitetni urbanistični vzorec naselja, njegovega dela oziroma prevladujočo orientacijo slemen.
Novogradnje se lahko orientira na način, ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije, če je postavitev stavb skladna z morfološko zasnovo naselja, sledi gradbenim linijam in je prilagojena konfiguraciji terena (daljša stranica stavb, lociranih na pobočjih, mora biti vzporedna s plastnicami). Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Odmiki od parcelnih mej:
Odmiki med objekti:
Manjši odmiki od odmikov navedenih v predhodnih odstavkih tega člena so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča oziroma je potrebno v projektni dokumentaciji izdelati podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov. V primeru gradnje novega objekta, ki se gradi na mestu odstranjenega in v enakih gabaritih, soglasje lastnikov sosednjih parcel ni potrebno. Ne glede na določbe predhodnih odstavkov tega člena se lahko gradi do parcelne meje, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih obstoječega strnjenega mestnega ali vaškega jedra, obstoječih uličnih nizov in pri vrstnih hišah, kjer je prepoznana gradnja na parcelno mejo.
Odmiki od javnih cest:
Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
Zaradi zagotovitve varnosti objektov se nove objekte načrtuje praviloma v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Za manjši odmik se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove.
Pri določanju višine objektov je poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov treba upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij oziroma posameznih enot urejanja, tako da objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja razen v primerih, kjer se z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja podoba naselja. Vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave znotraj enote urejanja, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov.
Maksimalni gabariti nezahtevnih in enostavnih objektov so določeni s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje oziroma z drugimi veljavnimi predpisi.
Novi objekti, dozidave in nadzidave naj se po višini približajo gabaritom obstoječe zazidave. Izjema so enote urejanja, v katerih so posebej dovoljeni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih.
Dopustna je izvedba več etaž kleti ob predhodni izdelavi geološko-geomehanskega elaborata.
Novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se na teh območjih zagotovi pritličen gabarit.
Pri gradnji na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti (to je steno na višjem nivoju terena) v celoti vkopana v teren, prednja stena kleti (to je stena na nižjem nivoju terena) pa v odvisnosti od strmine terena čim bolj vkopana v teren – pri zelo strmem terenu je dopustna zidava prednje stene kleti v celoti nad terenom. Vse zunanje stene kleti, ki so več kot tretjino višine stene nad obstoječim terenom, je potrebno primerno zakriti (ozeleniti, jih zasipati …).
Dozidave in nadzidave objekta so dovoljene v obsegu, s katerim ni presežen s tem odlokom določen faktor zazidanosti FZ. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno z določili tega odloka in predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati.
Oblikovanje vseh objektov na posamezni parceli namenjeni gradnji naj bo usmerjeno k medsebojni oblikovni usklajenosti.
Gradnja stanovanjskih objektov, ki predstavljajo oblikovno posebnost (sončna hiša, atrijska hiša, terasna hiša itd.) v pretežno vaških naseljih ni dovoljena, v urbanih naseljih pa le pod pogojem, da se zgradijo kot zazidalni kompleks s svojstveno oblikovno zasnovo in se ustrezno zazelenijo. V tem primeru je potrebno za gradnjo teh objektov izdelati OPPN.
Smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.
Obliko streh, naklon, kritino in smeri slemen je treba prilagoditi splošni oziroma kakovostni podobi v enoti urejanja. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, strešnimi okni, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Celotna dolžina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe. Gradnja stolpičev, šotorastih streh ni dovoljena. Na strehah objektov je dovoljena namestitev fotonapetostnih modulov, ki se izvedejo v ravnini strešine in ne presegajo gabaritov strehe več kot zahteva sistem pritrditve, razen pri ravnih strehah in strehah z minimalnimi nakloni, kjer je možna postavitev modulov pod večjimi nakloni. Kritina ne sme biti živih barv.
Strehe morajo biti praviloma dvokapnice v naklonu 35°–45°, razen:
Dvokapne strehe morajo biti oblikovane simetrično. Sleme dvokapnih streh mora potekati v smeri daljše stranice.
Višina kolenčnega zidu dvo- in večkapnih streh, ki je višina od vrha tlaka do ležišča kapne lege, je največ 90 cm.
Mansardne (lomljene) strehe niso dopustne. V enoti urejanja je pri izboru kritine treba upoštevati kakovostne primere uporabe raznovrstnih kritin iz neposredne okolice objekta oziroma naselja, če gre za kompozicijsko ali oblikovno celovito prostorsko enoto.
Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru pritličnih in medetažni dozidav (etaža in pol), če je zaradi funkcionalnosti in oblikovnosti tega objekta na parceli namenjeni gradnji taka streha bolj primerna kot dvokapna streha oziroma le-te ni možno izvesti.
Pri oblikovanju fasad je treba smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in podobno ter barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv; dopustni so fasadni poudarki.
Dovoljena je uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja, lahko tudi na sodoben način. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve, kot so rdeča, vijolična, oranžna, travniško zelena, turkizno modra in druge žive barve. Dopustna je uporaba fotonapetostnih modulov kot del fasade.
Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ni sprejemljiva. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih, je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je pred tem potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini.
Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas praviloma skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dozidani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
Objekti oziroma elementi urbane opreme morajo biti oblikovani po načelih sodobnega oblikovanja in med seboj oblikovno usklajeni.
Pri vzdrževanju in drugih posegih na obstoječih javnih stavbah ter objektih večstanovanjske gradnje je potrebno upoštevati naslednja pravila:
Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
Elektroomarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
Oblikovni pogoji za območji Sn 3 Krnice 2 in Sn 10 Štalekar:
V enoti Sn 3 Krnice 2, ki zajema parcele z naslednjimi parcelnimi številkami 420/31, 420/19, 420/20 in 420/21, vse k.o., Legen, je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš pod naslednjimi pogoji:
V enoti Sn 10 Štalekar, ki zajema parcelo s parcelno številko 1030/20, k.o. Dobrava, v delu, ki leži znotraj meje urbanistične zasnove, je dovoljena gradnja poslovnega objekta pod naslednjimi pogoji:
Poleg splošnih pogojev za novogradnje, ki jih določa odlok, je v enoti Sn 10 Štalekar potrebno upoštevati še: višinski gabarit se prilagodi gabaritu obstoječim objektom enake oziroma podobne namembnosti, naklon strešin se prilagodi naklonu obstoječih strešin v enoti Sn 10 Štalekar, faktor zazidanosti je maksimalno 0,6 in faktor izrabe maksimalno 0.75. Potrebno je zagotoviti ustrezno ureditev zelenih površin skladno s potrebami zaposlenih.
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru enot urejanja. Objekti so lahko le enoetažni – pritlični ali v celoti ali delno vkopani. Strehe pomožnih objektov so enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na parceli namenjeni gradnji. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti tega objekta na parceli namenjeni gradnji taka streha bolj primerna. Če so objekti v celoti ali delno vkopani, so dopustne tudi betonske ali ozelenjene strehe. Postavitev objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati najmanjših potrebnih površin za parkiranje.
Kovinski zabojniki kot garaže niso dopustni.
Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli s projektno dokumentacijo.
Pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede s podpornimi zidovi po projektni dokumentaciji. Gradnja podpornega zidu, višjega od 1.5 m, je dovoljena le zaradi geotehničnih pogojev terena. Višje podporne zidove je potrebno izvesti v kaskadah, če to dopušča velikost zemljišča. Izgradnja podpornega zidu v primeru popolne izravnave terena ni dopustna. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti praviloma prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagajajo terenu. Upošteva se oblikovanje, značilno za posamezno območje.
Ograje so lahko žične, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali žičnimi polnili ali zasaditvijo živice. Višine ograj so v naseljih dopustne do 1.60 m, razen v primerih varovalnih in igriščnih ograj.
Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi.
Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen obore za rejo divjadi, ograje za pašno živino in za varovanje intenzivnih kmetijskih nasadov ter varovanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč ob mnenju občinskega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in v primeru ograjevanja gozdnih zemljišč tudi službe pristojne za gozdarstvo.
Okolica objektov naj bo urejena skladno z okoliško krajino. Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, tujerodne naj se uporabljajo v minimalnem obsegu. Zaželeno je saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst, kot so lipe, gabri, bori.
Žive meje naj bodo oblikovane iz avtohtonih grmovnih ali drevesnih vrst, (kot npr. kalina, gaber), žive meje iz tujerodnih vrst, kot so npr. kleki in paciprese (ciprese), niso zaželene.
Zunanje ureditve pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovane celovito z uporabo ustreznih materialov, usklajeno z arhitekturo objektov, urbano opremo in tako, da omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati.
Na javnih površinah je potrebno ohranjati obstoječa drevesa in jih v primeru odstranitve zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nadomestiti.
Pri gradnji večstanovanjskih objektov je na parcelah, namenjenih gradnji, potrebno zagotoviti najmanj zadostno velikost zelenih površin namenjenih za igro in počitek stanovalcev.
Kolikor so površine za igro mlajših otrok od stanovanj oddaljene do 100 m, površine za igro večjih otrok pa do 300 m, teh posameznih površin na parceli, namenjeni gradnji, ni potrebno urediti in se lahko namenijo površinam za počitek.
Zagotoviti je potrebno ozelenitev prometnih površin:
Parcela namenjena gradnji je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo objekta, omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Pri določanju velikosti parcele namenjene gradnji je treba upoštevati:
Obliko parcele namenjene gradnji na stavbnih zemljiščih je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu in bodo sledile pogojem oblikovanja objektov. Za kmetije znotraj urbanistične zasnove, je potrebno zagotoviti velikost parcele v takšnem obsegu, da bo prilagojena obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
Za enostanovanjske prostostoječe objekte je velikost parcele namenjene gradnji največ 800 m2. Omejitev ne velja za območja naselbinske dediščine ter območja urbanističnih načrtov.
Za območja višje gostote in območja, kjer je dopustna gradnja večjih objektov, se parcelacija določi glede na predpisano izrabo zemljišča in ostale pogoje, ki jih določa ta odlok.