TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi ter izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se ugovoru zoper sklep o zavarovanju delno ugodi in se ta v III. točki izreka spremeni tako, da se predlog za zavarovanje z začasno odredbo v tem delu (tj. z naložitvijo kazni nasprotnemu udeležencu za primer kršitve prepovedi) zavrne; pritožbi se nadalje delno ugodi tako, da se razveljavita odločitvi o stroš­kih postopka zavarovanja v II. točki izpodbijanega sklepa in v VII. točki sklepa o začasni odredbi.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III. O pritožbenih stroških se bo odločalo s končno odločbo v glavni stvari.

Mednarodno pristojnost sodišča države članice v primeru začasne odredbe ob sklenjenem arbitražnem sporazumu je presojalo Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi C-391/95 z dne 17. 11. 1998 v zadevi Van Uden.

Ker slovensko sodišče zaradi arbitražnega sporazuma ni mednarodno pristojno po drugih določbah Bruseljske uredbe, je bilo treba njegovo pristojnost utemeljiti z nacionalnimi procesnimi pravili.

Za to, da bi bilo zavarovanje z začasno odredbo lahko izvzeto od pristojnosti sodišča, bi to moralo biti v arbitražnem sporazumu povsem jasno in nedvoumno izraženo.

Verjetnost kot dokazni standard je pretežnost razlogov v prid obstoja nekega dejstva; s procesnega vidika - ki je pri začasnih odredbah zaznamovan s potrebo po hitrem in fleksibilnem odločanju, prilegajočem se okoliščinam posameznega primera -, pa verjetnost pomeni nevezanost (ali ohlapnejšo vezanost) na sistem pravil ugotavljanja dejstev iz 18. poglavja ZPP o dokazih in izvajanju dokazov.

Pravila iz 18. poglavja ZPP v zadevah zavarovanja na podlagi 15. člena ZIZ uporabljajo smiselno. Smiselno pa ni v postopku zavarovanja vztrajati pri vseh pravilih pravdnega postopka o sodnem izvedencu: da ga lahko postavi le sodišče; da zgolj to dokazno sredstvo sodišču dovoljuje spoznati dejstva s strokovnega področja, ki mu sicer ni dostopno; da je izvedenca praviloma treba ustno zaslišati. Zato so "izvedenska mnenja" v netehničnem smislu, tj. analize, ki jih po naročilu strank pred sprožitvijo postopka zavarovanja z začasno odredbo pripravijo strokovnjaki, v tem postopku dopustna in dobrodošla dokazila. Ker pa na račun večje likvidnosti nujno do določene mere trpi njihova verodostojnost, jih je treba vsakokrat primerno kritično presojati. Vendar. Četudi je strokovnjaka izbrala stranka, ki njegovega mnenja v postopku tudi ne bi predložila, če ne bi bilo zanjo ugodno, to še ne pomeni, da je vsako predpravdno strokovno mnenje neverodostojno.