27. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1)
Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč v območju z oznako HR 6/1 so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni morajo biti tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). Na vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode dograjeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
(2)
Pri pripravi nadaljnje projektne dokumentacije bo potrebno upoštevati projektni pospešek tal (potresna varnost), ki po podatkih pristojne agencije znaša 0,200 g.
(3)
Za učinkovito zagotavljanje ukrepov varstva pred požarom je potrebno te načrtovati in izvajati sistemsko, zato se določajo ukrepi zaradi ogroženosti okolja, ukrepi zaradi požarno nevarnih snovi, opredele intervencijske poti za gasilce, ukrepi za eliminacijo širjenja požara na sosednje objekte in opredeli sistem požarne vode za gašenje.
(3.a) ukrepi zaradi ogroženosti okolja:
a1) V primeru, da je potrebno glede na dejavnosti izdelati načrt požarne varnosti za posamezni objekt, je treba načrtovati ustrezne ukrepe za omejevanje vpliva na okolje v primeru požara. Posebno pozornost je potrebno nameniti odpadni požarni vodi pri gašenju požara, kar mora biti urejeno skladno s predpisi. Preprečiti je treba iztek požarne vode v podtalnico ali pa v kanalski sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode.
a2) Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
a3) V primeru požara mora biti predviden sistem lovljenja požarne vode, ki je lahko izveden lokalno za posamezni objekt ali pa kot zapiranje dela celotnega kanalskega sistema odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode. Preprečiti je treba tudi iztek požarne vode preko ponikovalnic.
a4) Po požaru se mora onesnažena požarna voda oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če se ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
(3.b) ukrepi vezani na požarno varnost zaradi požarno nevarnih snovi:
b1) Pri izdelavi načrta požarne varnosti za objekt je treba načrtovati ustrezne ukrepe v primeru prisotnosti požarno nevarnih snovi. Posebno pozornost je potrebno nameniti vnetljivim in eksplozivnim snovem. Ukrepe požarne varnosti je treba načrtovati glede na vrsto in količino požarno nevarnih snovi v skladu z veljavnimi predpisi. Upoštevati je potrebno Pravilnik o protieksplozijski zaščiti. Pri skladiščenju nevarnih kemikalij je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij.
(3.c) gasilske intervencije:
c1) Zasnova intervencijskih poti mora biti v skladu s splošnimi smernicami in Slovensko tehnično smernico za požarno varnost. Smernico SZVP 206 uporablja poklicna gasilska enota GRS Kranj.
c2) Načrtovati je treba ustrezne površine za gasilce ob stavbah. Površine za gasilce ob stavbah so površine za intervencijski dostop gasilcev in gasilskih vozil od cest do stavb na gradbenih parcelah. Med površine za gasilce ob stavbah spadajo:
c3) Najmanjša dovoljena svetla širina prehoda skozi stavbo ali ograjo na dostopni poti za gasilce je 1,2 m, najmanjša višina pa 2,1 m. Najmanjša svetla širina vrat ali podobne zožitve dostopne poti za gasilce je 0,9 m, najmanjša svetla višina pa 2,0 m.
c4) Dovozne poti morajo biti utrjene za gasilska vozila z maso do 18,0 t oziroma za 10,0 t osnega pritiska. Ustrezno nosilne morajo biti tudi gradbene konstrukcije (npr. konstrukcije kletnih etaž), po katerih so speljane te poti.
c5) Določajo se delovne površine za gasilska vozila, ki morajo biti utrjene površine ob stavbah, ki so povezane s cestami neposredno ali preko dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so gasilskim vozilom, razlaganju in pripravi opreme za reševanje in gašenje. Delovne površine za gasilska vozila so lahko hkrati tudi postavitvene površine, če izpolnjujejo zahteve za postavitvene površine.
Delovne površine morajo biti široke najmanj 6 m in dolge najmanj 11 m. Utrjene morajo biti tako kot dovozne poti.
c6) S tem aktom in smernicami so določena tudi merila za postavitvene površine za gasilska vozila, ki predstavljajo nepokrite delovne površine na nivoju terena. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, ki so opremljena z lestvijo ali dvižno ploščadjo za gašenje in reševanje.
Postavitvena površina mora prevzeti obtežbo gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višine z maso 18 t oziroma maksimalno silo podporne noge tega vozila. Zato mora postavitvena površina prenesti:
Če je postavitvena površina vzporedna s stavbo mora biti od stavbe oddaljena najmanj 3 m. Pri stavbah z višino do 18 m sme biti postavitvena površina od stavbe oddaljena največ 9 m, pri stavbah, višjih kot 18 m, pa do 6 m.
Postavitvene površine morajo biti, enako kot delovne površine, široke najmanj 6 m in dolge najmanj 11 m. Utrjene morajo biti tako kot dovozne poti.
c7) S tem odlokom in smernicami predlagane intervencijske površine prikazujejo koncept izvedbe in se lahko prilagajajo – premikajo glede na dejansko izvedene gabarite načrtovanih objektov.
c8) Izhodišča za načrtovanje lokacij delovnih površin so:
(3.d) požarna voda za gašenje:
d1) Pri pripravi projektne dokumentacije za posamezne objekte v območju je potrebno načrtovati vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ki se določa glede na velikost požarnih sektorjev, požarno obremenitev in koncept požarne varnosti. Zahteve za količino vode za gašenje so manjše v kolikor so objekti zaščiteni s sprinklerskim sistemom.
d2) Zunanji hidranti (ZH) morajo biti nameščeni tako, da je mogoče požar na požarno manj zahtevnih objektih gasiti iz najmanj enega, na požarno zahtevnih objektih pa iz najmanj dveh hidrantov. Razdalja med zunanjim hidrantom in zidom objekta mora biti najmanj 5 m in največ 80 m, med hidranti pa 80 m. V grafičnih prilogah so prikazane lokacije razmestitve obstoječih zunanjih hidrantov.
d3) Notranje hidrantno omrežje (NH) se predvidi glede na koncept požarne varnosti za objekt, ki je predmet kasnejše projektne faze. V kolikor se bo projektant požarne varnosti odločil za NH omrežje mora le-ta zagotavljati ustrezen pretok glede na namembnost objekta, pri tlaku 2,5 bar na ročniku. Pri izračunu se predpostavi hkratna uporaba dveh NH, pri visokih stavbah pa hkratna uporaba treh NH.
(4)
Na območje OPPN naj se ne umešča »Obrate večjega in manjšega tveganja za okolje« v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic, to je na podlagi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 22/16).