5. člen
(območja s posebnimi naravnimi omejitvami)
Za območja s posebnimi naravnimi omejitvami iz tretje točke 1. člena te uredbe se štejejo sklenjena geografska območja, na katerih je potrebno opravljati kmetijsko dejavnost zaradi ohranjanja kulturne krajine.
Za območja s posebnimi naravnimi omejitvami se štejejo:
1)
geografska območja, kjer je število bonitetnih točk, določenih s pravilnikom za ocenjevanje tal pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti vzorčnih parcel (Uradni list SRS, št. 36/84), manjše od 30 in na katerih so trajno prisotne specifične neugodne razmere, ki so značilne za območja pogostih poplav in za barja,
2)
geografska območja z močno burjo, kjer povprečna hitrost burje presega 14m/s, in se v zimskem času (od oktobra do marca) burja pojavlja v sunkih nad 60 km/h povprečno več kot 10 odstotkov časa in v rastni dobi (od aprila do septembra) povprečno več kot 4 odstotke časa.