28. člen
(izključitev obvezne prevzemne ponudbe in priglasitve koncentracij)
(1)
DUTB ni zavezana:
-
priglasiti koncentracije v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence,
-
dati obvezne prevzemne ponudbe v skladu z zakonom, ki ureja prevzeme,
-
pridobiti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo,
če bi koncentracijo, prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag ali kvalificirani delež v ciljni družbi dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe v okviru izvajanja ukrepov iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, zlasti:
1.
na podlagi realizacije zavarovanja, katerega predmet so bili vrednostni papirji ciljne družbe ali
2.
na podlagi povečanja osnovnega kapitala ciljne družbe s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve banke do ciljne družbe.
(2)
DUTB izgubi glasovalne pravice v ciljni družbi oziroma banki, če v šestih letih od pridobitve vrednostnih papirjev ali deleža v skladu s prejšnjim odstavkom teh ne odsvoji.
(3)
DUTB je zavezana priglasiti koncentracijo, dati prevzemno ponudbo ali pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe, ki ni povezana z izvajanjem ukrepov v skladu s tem zakonom.
(4)
Če DUTB ne da prevzemne ponudbe v skladu s prejšnjim odstavkom, iz vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe, ki jih je pridobila v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, oziroma naknadno pridobljenih vrednostnih papirjev ali deleža ciljne družbe, ne more več uresničevati glasovalnih pravic.
(5)
DUTB je dolžna obveščati Agencijo za trg vrednostnih papirjev pred in po pridobitvi vrednostnih papirjev ali deleža v skladu s prvim odstavkom tega člena najkasneje v treh delovnih dneh pred ali po pridobitvi.
(6)
DUTB mora voditi in najmanj enkrat mesečno posodabljati seznam družb oziroma naložb, ki jih pridobi v okviru izvajanja ukrepov po tem zakonu.
(7)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja prevzeme, se za DUTB in od nje odvisne družbe domnevi, da odvisna družba in obvladujoča oseba delujeta usklajeno ter da usklajeno delujejo družbe, ki so odvisne od iste obvladujoče osebe, ne štejeta za neizpodbitni.