5.2.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja urbanistične zasnove mesta kranja
Mesto Kranj je do sedaj že imelo izdelano urbanistično zasnovo, ki je obsegala znatno večje površine kot sedanja in je v svoje območje vključevala tudi naselja, ki so s spremembo lokalne samouprave vključena v novonastale občine. Urbanistična zasnova mesta Kranja obsega 2320,7 ha zemljišč in vključuje mesto Kranj, obmestna naselja mestnega značaja, ki se nanj prostorsko in funkcijsko usklajujejo ter vsa območja, kjer dolgoročno načrtujemo razvoj in širitev mesta. Glede na nekdanjo zasnovo je sedanja zmanjšana za 43,2%.
Oblikovanje urbanistične zasnove izhaja iz spoznanja dolgoročne ureditve mesta, ne kot disperzne strukture, pogojene zgolj s tržnim principom rabe zemljišč, marveč kot modelom kompaktnega mesta z jasno členitvijo in hierarhijo v grajenem prostoru, podprtem s sodobnejšo prometno mrežo ob hkratnem varovanju značilnih kvalitet, specifičnih, vrednejših ambientov in ohranjanja značilne krajine. Koncept daje poudarek vsebinskemu razvoju somestja s krepitvijo funkcij izobraževanja, centralnih in bivalnih funkcij ter transformaciji izključno industrijskih območij v funkcijsko polivalentna središča.
Ureditveno območje urbanistične zasnove vključuje mesto Kranj ter dvanajst primestnih naselij: Bobovek, Britof; Ilovka, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Orehovlje, Predoslje, Šutna, Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje, Zgornje Bitnje in Žabnica.
Meja zasnove poteka po zunanjih obodih, perspektivno opredeljenih območij širitve naselij in vključuje vmesna območja, ki so zaradi svojih značilnosti zanimiva za dolgoročni razvoj mesta. Pri načrtovanju so upoštevane izrazite naravne ločnice v prostoru ter meje sprememb namenskih rab.
Razvojne površine mesta so razdeljene na posamezne prostorske makrocelote območja in v skladu s prevladujočo namembnostjo na specifična podobmočja. Prostorske makrocelote so opredeljene glede na skupne prostorske ali funkcijske značilnosti oziroma združujejo območja dolgoročno kompatibilnih interesnih sfer.
V okviru urbanistične zasnove mesta Kranja so določene sledeče prostorske makrocelote:
5.2.1.3. Vloga in pomen mesta Kranja
Mesto Kranj predstavlja središče gorenjske regije. Zgodovinske danosti in lega v prostoru mu dajeta posebno vlogo v širšem gravitacijskem območju. Predstavlja upravno, kulturno in gospodarsko središče regije. Prebivalstvo območja urbanistične zasnove tvori 86,6% prebivalstva celotne Mestne občine Kranj.
Za tako pomembno središče je opredeljen koncept širitve mesta, ki upošteva vse okoljske, demografske, ekonomske, krajinske idr. dejavnike, ki prispevajo k izboljševanju kvalitete bivalnega okolja, vključevanju naravnega okolja v strukturo naselja, varovanju okolja, ustvarjanju pogojev za uravnotežen prostorski razvoj, varovanju in rabi območij ter objektov zavarovane dediščine.
Značilno je, da se vanj steka veliko dnevnih migrantov ter da je zaposlitvena struktura prebivalcev Kranja precej industrijskega značaja. Zaradi velikega števila dnevnih migrantov je potrebno poskrbeti za »dobre« vpadnice v mesto. Kranj pa predstavlja tudi pomembno prometno točko zaradi svoje lege v širšem prostoru (bližina avstrijske in italijanske meje, bližina letališča Brnik).
Pri načrtovanju razvoja je potrebno upoštevati delitev mesta na ožje staro mestno jedro, ki predstavlja kulturni in zgodovinski spomenik, na urbano središče ter na okolico. Ugodna prometna lega in povezave (cestne, železniške in letalske), kvaliteten potencial naselij v zaledju, kvalitetne kmetijske površine širših strnjenih področij ter obstoječi industrijski potencial nudijo Kranju ugodne razvojne možnosti.
Usmeritve regionalnega središča Kranja so v osnovi skoncentrirane na ohranjanje proizvodnih zmogljivosti ter krepitvi vloge poslovno trgovskega središča.
Razvoj naselij v obmestju se utemeljuje predvsem z veliko rastjo prebivalstva, ki je posledica priseljevanja. Takšen porast predvsem izstopa v Mlaki pri Kranju. Za naselja je značilna močna navezanost v smislu centralnih dejavnosti na Kranj. Lokacija je atraktivna zaradi bližine in hitre dostopnosti mesta, hkrati pa od njega dovolj odmaknjena, da življenje ni podvrženo lastnostim večjega mesta, zaradi česar je še naprej pričakovati rast teh naselij in zaokroževanje v skupno aglomeracijo.
Mesto s primestjem se je v zadnjih desetletjih spreminjalo dokaj neenakomerno. Določena obdobja so mestu dajala izjemen zagon, nekatere faze obstoja pa kažejo na popolno stagnacijo. Tako je mesto s širšim zaledjem svojo populacijo v zadnjih štiridesetih letih povečalo za 65,38%, a hkrati v zadnjih desetih letih tako zmanjševalo, da je za celotno urbanistično zasnovo, kot posledico velikih emigracij iz mesta Kranja, trenutno ugotovljen negativni selitveni prirast.
Splošne značilnosti prostorskih posledic urbanizacije in dosedanjega razvoja poselitve na širšem območju mesta Kranja lahko strnemo v naslednje ugotovitve:
(1)
mesto Kranj se je širilo predvsem na račun ekstenzivne rabe kmetijskih zemljišč na zunanjem obroču mesta in vzdolž cestnih komunikacij;
(2)
intenzivnost rabe tal in gostota naselitve v širšem območju mesta sta vse manjši, saj je šlo v preteklem obdobju zlasti za družinsko gradnjo stanovanjskih hiš kot prevladujoče vrednote statusne predstavitve posameznikov, kar predstavlja hkrati rezultat neučinkovitosti družbenih usmeritev;
(3)
več obmestnih manjših naselij se z rastjo združuje, Kranj sam pa s Stražiščem, Orehkom, Drulovko, Britofom, Predosljami in drugimi kraji že tvori konurbacijo oziroma sklenjeno zazidano območje;
(4)
nove zazidalne površine so se oblikovale v glavnem stihijsko z izdelavo lokacij ali na podlagi parcialnih zazidalnih načrtov, časovno ter prostorsko neusklajeno;
(5)
gradnja večjih poselitvenih struktur (Planina) se zaradi zaostrene prostorske zakonodaje ni realizirala v celoti, čemur je sledil deficit centralnih (oskrbnih) dejavnosti, kar je v naslednjem obdobju pripeljalo v
Z demografsko analizo naselij v območju Urbanistične zasnove mesta Kranja ugotavljamo, da imajo podobne značilnosti. Na splošno se je prebivalstvo v drugi polovici prejšnjega stoletja večalo, zaposluje se največ v sekundarnem sektorju, ima končano osnovnošolsko izobrazbo. Veliko je dnevnih migrantov, naselja pa nimajo veliko gospodinjstev s kmečkimi gospodarstvi. Število prebivalstva na tem območju raste. Primerjava med naselji pokaže določene značilnosti, po katerih se naselja razlikujejo.
(1)
Rast prebivalstva: v vseh naseljih, razen v Bobovku, je število prebivalcev od leta 1961 do leta 2001 poraslo. Največ je raslo v Mlaki pri Kranju (gledano tudi v celotni občini), kjer se je v tem obdobju povečalo za šestkrat.
(2)
Selitveni upad / prirast: v nekaterih naseljih so se v zadnjih desetih letih prebivalci bolj priseljevali, v nekaterih bolj odseljevali. Največje odseljevanje je bilo v Kranju in sicer tako veliko, da je za celotno območje urbanistične zasnove prikazano odseljevanje. Največ so se ljudje priseljevali v Mlako pri Kranju, sledijo pa Zgornje Bitnje, Srednje Bitnje, Britof, Spodnje Bitnje, Kokrica in Šutna. Vsa ostala naselja so imela selitveni upad.
(3)
Naravni prirast: območje je v letih 1991 – 2000 beležilo naravni prirast in sicer v vseh naseljih, razen na Kokrici, kjer je bil negativen. Največji prirast je bil v Kranju. Tako v Kranju, kot na celotnem območju pa je bil veliko premajhen, da bi nadomestil upad selitvenega gibanja prebivalstva.
(4)
Visok odstotek dnevnih migracij na delo: po stastističnih ugotovitvah je 79% prebivalstva naselij UZ mesta Kranja brez Kranja, predstavljalo dnevne migrante. Dnevni migranti se v 60% stekajo v Kranj, s 15% v Ljubljano ter s po nekaj več kot 3% v Naklo ter Škofjo Loko (podatki za leto 2000). V Kranju je odstotek dnevnih migrantov nizek, le 17,3%.
(5)
Pretežno nekmečka gospodinjstva: naselja imajo nizke odstotke gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. Najvišji odstotek ima Ilovka – 53,8%, sledi Žabnica s 45,1%, vsa ostala naselja pa manj, najmanj Mlaka pri Kranju s 3% ter Kranj z 1,6%.
(6)
Zaposlovanje v sekundarnem sektorju: prebivalci naselij Urbanistične zasnove Kranj se v povprečju s 50% zaposlujejo v sekundarnem sektorju (popis 1991). Podrobnejši pogled pokaže, da še najmanj v sekundarnem sektorju zaposlujejo v naselju Ilovka (27%) ter Žabnica (26%). Obe naselji izstopata iz takšne razporeditve zaposlovanja, saj je bilo v Žabnici leta 1991 52% prebivalcev zaposlenih v primarnem sektorju, v Ilovki pa 50% v terciarnem sektorju.
Prebivalci so večinoma zaposleni v podjetjih – 89,5%. Samostojnih podjetnikov je 5%, zasebnikov 5,5%. Zasebniki in samostojni podjetniki se največ ukvarjajo z gradbeništvom, drugimi javnimi in osebnimi storitvami ter gostinstvom. Družbene in centralne dejavnosti so skoncentrirane v Kranju.
Kljub splošnim skupnim značilnostim območja urbanistične zasnove mesta Kranja nekatera naselja zaradi specifičnih značilnosti izstopajo. Kot prvo naselje je vsekakor Kranj kot upravno, kulturno, gospodarsko središče celotne gorenjske regije. Kot takšno ima tudi daleč največ prebivalcev, ki jih opredeljuje nizek (najnižji) odstotek dnevnih migrantov, zelo malo (slaba 2%) gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom. V primerjavi z drugimi naselji je najvišji odstotek zaposlenih v kvartarnih dejavnostih v Kranju. (V celotni občini je izjema še Golnik z zdraviliščem). Zadnjih deset let se je precej ljudi z območja odselilo, vendar se število prebivalcev še vedno veča.
Naslednje značilno naselje je Mlaka pri Kranju, ki je po vojni doživljala najhitrejšo in veliko rast prebivalstva. Največji porast je bil med leti 1971 in 1981. Glede na podatke zadnjih deset let se je prebivalstvo večalo predvsem na osnovi priseljevanja. Tako kot Kranj ima tudi Mlaka pri Kranju zelo nizek odstotek gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom.
Naselji Ilovka in Žabnica izstopata zaradi bolj kmečke strukture prebivalstva kot v drugih naseljih Urbanistične zasnove Kranja. V Žabnici se več kot 50% prebivalcev zaposluje v primarnem sektorju, v Ilovki pa v terciarnem sektorju.
Urbanistična zasnova mesta temelji na splošnih razvojnih dolgoročnih ciljih občine, strategiji zasnove varstva okolja in urejanja prostora, na usmeritvah razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, predvsem pa na napovedi rasti gibanja prebivalstva ter na projekcijah razvoja gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so bili konfrontirani z urbanističnimi standardi in normativi ter razporejeni v prostor. Globalna opredelitev urbanistične zasnove mesta Kranja kot celote je razvoj znotraj obstoječega mestnega tkiva in postopna preobrazba mestnega tkiva od znotraj navzven.
Poglavitna usmeritev mesta Kranja je v optimalizaciji izkoristila vse možnosti zgostitve ter v varovanju človekovega okolja (odnos do zelenih površin, rekreacijskih con, zmanjšanje stopnje onesnaženosti, zadostni odmiki zgradb med seboj). Kot trajna naloga se določa tudi prenova neustrezno in nesmotrno izoblikovanega mestnega tkiva (stara Sava), ki predstavlja dragocen, še neizkoriščen potencial za zaokrožanje in povezovanje sedaj določenih mestnih predelov. Čeprav ne moremo računati na obsežnejše oblike prenove v okviru večjih rekonstrukcij, v smislu rušenja in nadomeščanja starejšega stanovanjskega fonda, pa si moramo prizadevati s prenovo in sanacijo povečati smotrno rabo površin in grajenih struktur.
Osnova usmeritev prometne zasnove je izboljšanje človekovega bivalnega in delovnega okolja. Intenziviranje poselitve in oblikovanje fluktuacijsko aktivnejših mestnih con centralnih in upravnih funkcij nalaga mestu tudi pravilno razporeditev prometne mreže z izgradnjo obvoznic, vpadnic in garažnih hiš.
Bistvene spremembe, ki jih uvaja urbanistična zasnova, so v širitvi površin za dolgoročno zadovoljitev potreb po stanovanjski (tako individualni kot blokovni) gradnji, povečanju površin za športnorekreacijske dejavnosti, uveljavitvi mesta Kranja kot univerzitetnega središča, uvajanju fleksibilnega odnosa dejavnosti v do sedaj izključno industrijskih območjih (prepleti s centralnimi in obrtnimi dejavnostmi) ter v dobri organizaciji prometne infrastrukture.
Seveda so upoštevani večinoma vsi tisti dosedanji elementi trajnejšega razvoja mesta, ki jih določajo dosedanji planski dokumenti in za katere se je ugotovilo, da jih ni potrebno spreminjati.
Za dosego načrtovanega razvoja je potrebno spremeniti del obstoječih namenskih rab (gozd, kmetijske površine) v stavbna zemljišča.
Zasnova poselitve načeloma upošteva sobivanje različnih dejavnosti v prostoru. V nekaterih primerih pa je stopnja nekompatibilnosti dejavnosti tolikšna, da je potrebno favoriziranje manjpomembnejše funkcije v korist razvoja pomembnejših funkcij. Največkrat gre za primere širjenja stanovanjskih območij (Mlaka, Planina, Bitnje, Britof, Pševo) oziroma prometne ureditve (severna obvoznica in varovanje koridorja zahodne obvoznice mesta). V večini ostalih primerov razvoj mesta upošteva naravne danosti krajine in ustvarjene razmere, ki sicer predstavljajo prostorske omejitve, a je njihov značaj (kanjon Kokre, Bobovek, Šmarjetna gora,…) tako specifičen, da ni možna kompenzacija z izravnalnimi ukrepi.