5.3.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja
Ureditveno območje urbanistične zasnove Golnika obsega naselje Golnik in njegovo neposredno naravno zaledje gozdov in kmetijskih zemljišč.
Razloženo urbanizirano naselje z gručastim jedrom je krajevno središče, ki je prvič omenjeno leta 1399 in leži ob južnem vznožju podolgovatega gorskega grebena Kriške gore (Vrata, 1591 m) na prehodu v terciarno gričevje in konglomeratne terase Dobrav. V 16. stoletju so tu zgradili graščino, iz katere je leta 1917 začelo nastajati zdravilišče, danes je to Bolnišnica Golnik. Po ustanovitvi zdravilišča se je kraj zelo povečal. Južno od ceste se proti gozdnati konglomeratni terasi Udin boršta ob potoku Parovnica in njegovih pritokih razteza odprt svet, kjer so polja in zamočvirjeni travniki.
Golnik po številu prebivalcev, po populacijskem zaledju in po opremljenosti z oskrbnimi storitvami in družbenimi dejavnostmi v omrežju naselij mestne občine Kranj predstavlja pomembno lokalno središče in služi skupaj z oskrbnimi in družbenimi dejavnostmi v Goričah 12-im naseljem z 2656 prebivalcem v štirih krajevnih skupnostih.
Poseben (širši regionalni) pomen daje naselju dejavnost bolnišnice Golnik, ki predstavlja v naselju primarno dejavnost. Zaradi predstavljene vloge Golnika je dolgoročni plan občine Kranj predvidel dolgoročno prostorsko urejanje naselja z urbanistično zasnovo.
Širše območje Golnika je razmeroma redko poseljeno. Glavni urbanizacijski tokovi ga niso zajeli, kar je posledica odmaknjenosti od glavnih prometnic in dejavnosti bolnišnice, kar je uspelo ohraniti razmeroma prvinsko krajinsko podobo. Ugodne lokalne klimatske značilnosti in kultivirano, a vseeno izredno naravno okolje, predstavlja v celoti glavno naravno lastnost prostora.
Razvoj naselja je bil v novejših razvojnih obdobjih v celoti povezan z razvojem bolnišnice, ki v naselju zavzema severni del nad cesto Kranj-Golnik-Tržič. Južni del naselja je bivalni, zgrajen razmeroma strnjeno in načrtno, njegovo prostorsko širitev je spodbujal razvoj bolnišnice. Razpršena stanovanjska gradnja se pojavlja le izjemoma, v glavnem ob staroselskih kmetijah.
Ureditveno območje urbanistične zasnove Golnika obsega 90,383 ha površine.
Pomembnejši razvojni problemi, kot značilnost dosedanjega razvoja, se v urbanistični zasnovi Golnika kažejo v naslednjem:
Naselje Golnik bo tudi v bodoče lokalno središče (vodilno naselje), ki bo skupaj z Goričami (cerkev, šola, pokopališče) služilo širšemu gravitacijskemu zaledju.
Za razvoj dejavnosti in naselij so v ureditvenem območju konkretizirani naslednji planski cilji ter razvojne usmeritve:
Urbanistična zasnova Golnika izhaja iz vodilnega položaja matičnega naselja v prostoru in je zasnovana na dolgoročnem povezovanju več zaselkov in razpršenih gradenj v skupno prostorsko celoto. Omejitev oboda urbanistične zasnove temelji na funkcionalno opredeljeni razmejitveni črti naselja, ki jo določa preplet vsebin druge in tretje razmejitvene črte.
Prva in najširša je meja gravitacijskega vpliva, torej navezave okoliških poselitvenih struktur, prebivalstva in infrastrukture. Tako je za najširše območje gravitacijskega središča možno smatrati celotni severni predel občine z naselji Zalog, Srednja vas, Babni Vrt, Goriče, Letenice, Trstenik, Povlje, Pangrčica, Čadovlje, Žablje in deloma Tenetiše. Močno vlogo v tem prostoru nosi tudi naselje Goriče.
Druga, širša, je meja funkcionalnih zemljišč, vezanih na katastrske občine kot starejšo kategorijo in lastniško opredelitev kmetijskih zemljišč in gozdov z obstoječimi kmetijami znotraj urbanistične zasnove.
Tretja, ožja meja, ki jo prostorski dokument v analizah tudi podrobneje obravnava, je meja območja stavbnih zemljišč osnovnega naselja in razpršene gradnje, ki tvorijo urbanistično zasnovo. Za operacionalizacijo je pomembna zgolj ta, ki je osnova za bilance površin, oblikovanje dejavnosti in namenske rabe. Ta hkrati omejuje pozidane površine gravitacijskega središča in predstavlja območje, kjer veljajo zakonska določila v zvezi z upravljanjem s stavbnimi zemljišči ter hkrati zamejuje območje, kjer se izvaja kompleksna gradnja. Vključuje tudi del kmetijskih in gozdnih površin naselja ter območje čistilne naprave na jugu.