4.2. Usmeritve za razvoj poselitve
Mestna občina Kranj bo s konceptom usmerjanja poselitve v prostoru:
(1)
težila k zgoščevanju poselitve v nepozidanih območjih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj območij);
(2)
zaokroževala površine znotraj urbanističnih zasnov, tako da bo načrtovala individualno gradnjo v strnjenih kompleksih z enakomerno porazdelitvijo v okviru večine primestnih, razvojno perspektivnih naseljih, blokovno gradnjo pa zaokroževala na lokacijah, ki so že komunalno opremljene oziroma načrtovane z ustrezno opremo;
(3)
poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in zgoščevanje objektov v okviru obstoječih poselitvenih površin, še posebej v starem mestnem jedru Kranja;
(4)
širitev drugih naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu;
(5)
preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo;
(6)
dopuščala gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih ureditvenih območij naselij, v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine;
(7)
preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah;
(8)
s prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za skladnost v urbanističnem in arhitekturnem vidiku oblikovanja posegov v prostor;
(9)
varovala obvodni prostor vodotokov reke Save in Kokre;
(10)
ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo;
(11)
s prostorskimi izvedbenimi akti določila dovolj široka merila in pogoje glede dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, s čimer bi zagotovili preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja;
(12)
dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjale v prostor;
(13)
dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na razvoj drugih dejavnosti;
(14)
planirala širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukturne opreme, pri čemer širitev ne bo prekomerno oslabila obstoječo oskrbo;
(15)
oblikovala pogoje za realizacijo načrtovane ključne prometne infrastrukture (severna, zahodna obvoznica, priključek na AC,…);
(16)
zagotovila lokacije za ureditev javnih večnivojskih parkirišč (garažne hiše) ob in v središču mesta Kranj.
Za realizacijo razvoja poselitve je celotno območje občine razdeljeno na sklope urejanja. Mestno občino Kranj sestavlja pet morfoloških celot, ki so opredeljene glede na morfološke značilnosti:
I. mesto Kranj;
II. lokalno središče Golnik;
III. Dobrave, ki se raztezajo ne severnem delu občine;
IV. Sorško polje, ki zaokrožuje južni del občine in
V. Škofjeloško hribovje, ki se razteza na zahodnem delu občine.
Posamezne morfološke celote združujejo več makrocelot oziroma območij naselij.
I. Morfološka celota urbanistične zasnove mesta Kranja je sestavljena iz 21 makro celot: Ilovka, Mlaka, Kokrica, kanjon Kokre, Predoslje, Britof, jedro, Primskovo, Planina, Čirče, Drulovka, Šutna, Orehovlje, Bobovek, Sava, Labore, Bitnje, Žabnica, Stražišče, Struževo, Šmarjetna gora, Zlato polje, Rupa, Kranj sever in avtocesta.
II. Urbanistična zasnova Golnika predstavlja samostojno makroceloto.
III. Morfološka celota Dobrave vključuje območja naselij Povlje, Babni Vrt, Letenice, Žablje, Srednja vas-Goriče, Zalog, Suha, Čadovlje, Trstenik, Tatinec, Goriče, Pangršica, Srakovlje in Tenetiše.
IV. Morfološka celota Sorško polje vključuje območja naselij Meja, Jama, Podreča, Mavčiče, Praše, Breg ob Savi in Hrastje.
V. Morfološka celota Škofjeloško hribovje vključuje območja naselij Njivica, Čepulje, Planica, Jamnik, Lavtarski Vrh, Javornik, Podblica, Zabukovje, Nemilje, Pševo, Zgornja Besnica, Spodnja Besnica; Rakovica in Sveti Jošt.