Če podjetje sklene, da ni verjetno, da bo davčni organ sprejel negotovo davčno obravnavo, pri določitvi zadevnega obdavčljivega dobička (davčne izgube), davčnih vrednosti, neizrabljenih davčnih izgub, neizrabljenih davčnih dobropisov ali davčnih stopenj upošteva učinek negotovosti. Podjetje upošteva učinek negotovosti za vsako negotovo davčno obravnavo tako, da uporabi eno izmed naslednjih metod, odvisno od tega, za katero metodo pričakuje, da bo bolje predvidela razplet negotovosti:
(a)
najverjetnejši znesek – najverjetnejši znesek v razponu možnih izidov. Najverjetnejši znesek lahko bolje predvidi razplet negotovosti, če so možni izidi binarni ali koncentrirani na eno vrednost;
(b)
pričakovana vrednost – vsota z verjetnostjo tehtanih zneskov v razponu možnih izidov. Pričakovana vrednost lahko bolje predvidi razplet negotovosti, če obstaja razpon možnih izidov, ki niso niti binarni niti koncentrirani na eno vrednost.